Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.976-3.000)


  1.      alergíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na beljakovine, za beljakovine ♪
  2.      alêrgik  -a m (é) med. alergičen človek ♪
  3.      àli  prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! ♪
  4.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
  5.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  6.      alíbi  tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi ♪
  7.      alkohólik  -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike ♪
  8.      alpáka 1 -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče ♪
  9.      alpínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota 2. alpinističen: alpinski klub 3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora ♪
  10.      altruíst  -a m (ȋ) altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist; oče altruist, sin pa tak egoist! ♪
  11.      alumínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina ♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica ♪
  12.      aluviálen  -lna -o prid. (ȃ) geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast ♪
  13.      alúvij  -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe ♪
  14.      alvéola  tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami ◊ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci ♪
  15.      ambiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient ♪
  16.      ambulánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno ♪
  17.      ámen  medm. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil ∙ pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto ♪
  18.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
  19.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov ♪
  20.      amulét  -a m (ẹ̑) predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni ♪
  21.      analítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija ♪
  22.      analíza  -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
  23.      analizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati ♦ kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo ♪
  24.      anátema  -e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme ♪
  25.      anátema  medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA