Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.831-2.855)


  1.      vztóčen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. vzhoden: vztočna obala jezera / vztočni jeziki orientalski; vztočni obrazi vzhodnjaški ♪
  2.      vžigáličen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vžigalico: vžigalična glavica / vžigalična škatlica ♪
  3.      zabavíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♪
  4.      začenčáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti: začenčali smo tri ure začenčáti se zareči se, zagovoriti se: v pogovoru se začenčati; nepremišljeno se je začenčal ♪
  5.      začénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od začenjati: pravočasno začenjanje del ♪
  6.      začénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / neustalj. predstave začenjajo ob osmih se začenjajo c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali 2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom začénjati se izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja b) glede na prostor: polje se začenja na naši desni / krivulja se začenja v različnih točkah začenjajóč -a -e: začenjajoče se reforme ♪
  7.      zadírčen  -čna -o prid. (ȋ) ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje: nenadoma je postal razdražljiv in zadirčen / zadirčne besede / zadirčen glas zadírčno prisl.: zadirčno ga je zavrnil; njen glas je zvenel zadirčno ♪
  8.      zádnjejezíčen  -čna -o prid. (ȃ-ȋ) lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve: zadnjejezični samoglasnik ♪
  9.      zádnjeuvrščèn  -êna -o prid. (ȃ-ȅ ȃ-é) ki se uvrsti na zadnje mesto: zadnjeuvrščeno moštvo ♪
  10.      zádnjičen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zadnjico: zadnjična mišica / zadnjična odprtina ♦ med. zadnjična lega ploda v maternici lega z zadnjico naprej ♪
  11.      zadoščênje  -a s (é) 1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja / v zadoščenje mu je, da je njegov predlog sprejet; z zadoščenjem ugotavlja, da je delo dobro opravil 2. kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zahtevati zadoščenje; materialno, moralno zadoščenje; popolno, pravično zadoščenje / dati komu zadoščenje za kaj; dobiti zadoščenje 3. glagolnik od zadostiti: zadoščenje predpisom, zakonom 4. knjiž. zadovoljitev: zadoščenje potreb / zadoščenje žeje potešitev ● zastar. če dolg ni vrnjen, dobi upnik zadoščenje odškodnino, nadomestilo ♪
  12.      zadoščênost  -i ž (é) knjiž. zadovoljenost: čutiti zadoščenost; duševna, telesna zadoščenost ♪
  13.      zakljúčen  -čna -o prid. (ȗ) ki zaključuje kako celoto: zaključna oddaja ciklusa; zaključna pesem zbirke / zaključni pogovori; zaključna dela ◊ ekon. zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov; šol. zaključni izpit izpit ob koncu šolanja na srednji šoli; zaključna ocena ocena ob zaključku določene stopnje, določenega obdobja šolanja, ki velja za celotno stopnjo, celotno obdobje ♪
  14.      zakljúčenost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost zaključenega: zaključenost seznama / vsebinska zaključenost pesniške zbirke ♪
  15.      zakolíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od zakoličiti: zakoličenje nove železniške proge; merjenje in zakoličenje ♪
  16.      zakóvičen  -čna -o prid. (ọ̑) teh. kovičen: zakovična glava / zakovična luknja ♪
  17.      zakovíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od zakovičiti: zakovičenje kosov pločevine / kladivo, stroj za zakovičenje ♪
  18.      zamaščênec  -nca m (é) knjiž., ekspr. debel človek: zamaščenci in suhci ♪
  19.      zamaščênost  -i ž (é) značilnost zamaščenega: karte so se lepile od zamaščenosti ∙ ekspr. posmehovali so se njegovi zamaščenosti debelosti ♦ med. čezmerna nakopičenost maščobe v telesu, organih, tkivih ♪
  20.      zamérčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. zamerljiv: sitna in zamerčna ženska ♪
  21.      zamračênost  -i ž (é) lastnost, stanje zamračenega: zamračenost njegovega obraza ga je prestrašila / zamračenost zavesti ♪
  22.      zánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zanko: zančna velikost ♦ obrt. zančni vbod vbod za obšivanje robov, pri katerem se z nitjo naredi zanka; tekst. zančna osnova osnova, ki v frotirnih tkaninah tvori zanke ♪
  23.      zapéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je na zapečku, za pečjo: zapečna toplota / zapečni kritik zapečkarski ♪
  24.      zapečênost  -i ž (é) lastnost, značilnost zapečenega: zapečenost kruha ● star. taka hrana povzroči zapečenost zaprtje ♪
  25.      zaprepáščenje  -a s (ȃ) neustalj. neprijetno presenečenje, osuplost: tolikšna neodgovornost vzbuja zaprepaščenje ♪

   2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881 2.906 2.931  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA