Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (2.776-2.800) 
- vléčenje -a s (ẹ́) glagolnik od vleči: vlečenje je težje kot potiskanje; vlečenje pokvarjenega vozila / vlečenje črt s svinčnikom ♪
- vnánjepolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) knjiž. zunanjepolitičen: vnanjepolitične razmere ♪
- vnóvičen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. ponoven: vnovičen napad jih ni presenetil; ob vnovičnem pregledu je bilo vse v redu; bala se je vnovičnega srečanja z njim ♪
- vodeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vodenico: ta človek je vodeničen / vodeničen trebuh / vodenična nabreklost ∙ ekspr. vodenično sporočilo nabuhlo, nabreklo ♪
- vodotóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na vodotok: vodotočni nasip / vodotočne kraške jame kraške jame s potokom, z reko ♪
- volčíčen -čna -o [u̯č] prid. (ȋ) nar. ki ima volčič, vnetje: volčična živina ♪
- volumétričen -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na merjenje prostornine: volumetrične metode ♦ kem. volumetrična analiza kvantitativna analiza raztopine z določanjem prostornine reagenta; mont. volumetrično določanje svinca v koncentratu določanje z volumetrično analizo volumétrično prisl.: določati sladkor volumetrično ♪
- voluntarístičen -čna -o prid. (í) 1. ki temelji predvsem na volji: umetnikovo voluntaristično razmerje do sveta / voluntaristična filozofija, psihologija / voluntaristična odločitev // nav. slabš. ki daje volji prednost pred razumom, dejstvi: voluntarističen človek / voluntaristična politika 2. knjiž. hoten, voljen: emocionalne, intelektualne in voluntaristične funkcije duševnosti ♪
- voščén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vosek: voščena obloga; voščena sveča / voščene barvice; voščene rože; voščene vžigalice / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / nekdaj voščena tablica lesena tablica, prevlečena z voskom / voščen sijaj; voščena bledica; biti voščen v obraz / voščena prevleka na listih, plodovih ♦ agr. voščena zrelost semen zrelost, pri kateri je vsebina mehka kot vosek; min. voščeni opal opal voščenega sijaja, navadno rjav; teh. voščena forma; um. voščena praskanka; voščene tehnike tehnike, pri katerih se kot slikarsko vezivo uporablja vosek, voščena emulzija; zool. velika voščena vešča vešča, katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in s čebeljim zarodom, Galleria mellonella; voščena vetrnica bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata voščéno prisl.: voščeno bel, rumen ♪
- voščeníca -e ž (í) knjiž. voščena sveča: prižgati voščenico; svetloba voščenic ◊ zool. kožica na korenu zgornje polovice kljuna ♪
- voščenína -e ž (í) star. 1. voščena snov: te vešče živijo od voščenine 2. voščeni izdelki: prodajati vosek in različne voščenine ♪
- vóščenje -a s (ọ́) glagolnik od voščiti, želeti: voščenje novega leta / voščenje sreče ♪
- vóščenje tudi voščênje -a s (ọ́; é) glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda ♪
- voščénka -e ž (ẹ̄) 1. voščena sveča: prižgati voščenko; plamen voščenke / sveča voščenka 2. agr. debelo, rumeno jabolko z voščeno prevleko: ugrizniti v voščenko / cepiti, posaditi voščenko 3. vrtn. zimzelena sobna rastlina z olesenelim steblom, mesnatimi listi in belimi ali bledo rožnatimi voščenimi cveti v kobulih, Hoya carnosa: v loncih cvetijo voščenke 4. voščena kreda: risati z voščenkami // slika ali risba, narejena s to kredo: razstava gvašev in voščenk 5. star. voščena vžigalica: uprasniti z voščenko ◊ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica ♪
- vozlíščen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. ključen, osnoven: vozliščna točka problema; vozliščno vprašanje ◊ grad. vozliščna pločevina pločevina, s katero se okrepi stik dveh konstrukcijskih delov ali zagotovi varen stik dveh ali več (gradbenih) elementov; ptt vozliščna (telefonska) centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central ♪
- vpoklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vpoklic: vpoklicni rok / vpoklicni letnik ♪
- vpríčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko sedanji: vprične razmere so težke ♪
- vráničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na vranico: vranična poškodba ◊ anat. vranična ovojnica; gastr. vranični žličniki jušna zakuha iz vranice, maščobe, jajc in začimb; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka ♪
- vráščenost -i ž (ȃ) stanje vraščenega: vraščenost tkiva / ekspr. vraščenost umetnika v domačo pokrajino ♪
- vrélčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vrelec: vrelčna voda / vrelčne naprave ♪
- vrelíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vrelišče: vreliščne spremembe / vreliščna krivulja ♪
- vretênčen in vreténčen -čna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na vretence: vretenčni deli ♦ anat. vretenčni odrastek ♪
- vŕhnjičen -čna -o (ȓ) pridevnik od vrhnjica: vrhnjične celice ♪
- vročíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vročico: vročičen bolnik; bila je vročična in v nezavesti / vročične oči bolnika; vročične roke / vročični prividi; vročične blodnje; vročične lise na licih / biti v vročičnem stanju 2. ekspr. poln nemira, vznemirjenosti: po glavi so se mu podile vročične misli; vročična razdvojenost, veselost / vročične priprave na tekmovanje / vročično življenje ji je pustilo sledove na obrazu nemirno, pustolovsko ● ekspr. opaziti je vročično diplomatsko dejavnost zelo povečano vročíčno prisl.: vročično pričakovati kaj; vročično svetleče se oči; sam.: vzdihi vročičnih ♪
- vrstíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vrstico: vrstična dolžina / rimani vrstični konci ◊ elektr. vrstična frekvenca število vrstic, ki jih na zaslonu slikovne ali snemalne elektronke preleti elektronski žarek; zal. vrstični honorar honorar, odvisen od števila (pesniških) vrstic ♪
2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 
