Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (276-300)



  1.      besedíčen  -čna -o prid. ( ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava
  2.      besedíčenje  -a s () glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev
  3.      bezgávčen  -čna -o [bǝz] prid. () nanašajoč se na bezgavke: bezgavčna jetika / bezgavčen vrat bezgavkast
  4.      bíbavičen  -čna -o () pridevnik od bibavica: bibavični tokovi
  5.      bíbličen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori biblija
  6.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  7.      biciklístičen  -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport
  8.      bíkóničen  -čna -o prid. (-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza
  9.      bilánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na bilanco: bilančni obračun, prebitek; bilančna postavka / dobiti bilančno nagrado; bilančna praksa
  10.      bílingvístičen  -čna -o prid. (-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola
  11.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  12.      bíogenétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) biol. biogenetski: osnovna biogenetična pravila
  13.      bíokémičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski
  14.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija
  15.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
  16.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  17.      birokrátičen  -čna -o prid. (á) birokratski: birokratični predpisi; birokratičen uradnik
  18.      bíserničen  -čna -o () pridevnik od bisernica: bisernična lupina
  19.      bísernomátičen  -čna -o prid. (-ā) nanašajoč se na biserno matico: bisernomatični gumbi
  20.      blagosŕčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je blagega, dobrega srca: blagosrčna mati
  21.      blagozvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije
  22.      blasfémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten: blasfemične besede; pren. nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo
  23.      blédcen  -a -o [cǝn] prid. (ẹ̑) ekspr. bled: bledcena in suha deklica
  24.      bledíčen  -čna -o prid. () 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti
  25.      bledolíčen  -čna -o prid. ( ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA