Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (2.706-2.730) 
- unóvčenje -a s (ọ̑) glagolnik od unovčiti: unovčenje čeka; rok za unovčenje srečk je potekel / organizirati unovčenje izdelkov ♪
- upravíčenec -nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev ♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec ♪
- upravíčenka -e ž (ȋ) ženska oblika od upravičenec: upravičenka do porodniškega dopusta ♪
- upravíčenost -i ž (ȋ) značilnost upravičenega: upravičenost boja proti okupatorju; moralna upravičenost dejanja; upravičenost kritike / upravičenost društva, šole / dokazati upravičenost do otroškega dodatka pravico ♪
- uprávnopolítičen -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na upravo s stališča politike: upravnopolitična vprašanja ♪
- urbáničen -čna -o prid. (á) knjiž., redko mesten, mestno urejen: urbanična naselja ♪
- urbanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje ♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
- urémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na uremijo: bolnik je uremičen; uremična žival / uremični znaki ♪
- uresníčenje -a s (ȋ) glagolnik od uresničiti: hitro uresničenje načrtov / prizadevanja za uresničenje pravične družbe ♪
- uróčen -čna -o prid. (ọ̄) ki uroči a) po ljudskem verovanju: bati se uročne ženske / uročne besede / uročna moč b) ekspr.: dolgi, uročni poljubi; njene črne oči so zanj uročne uróčno prisl.: uročno gledati ♪
- uročênost -i ž (é) po ljudskem verovanju stanje uročenega: uročenost človeka, živali / ekspr.: ideološka uročenost; uročenost žrtve ♪
- uséčen -čna -o prid. (ẹ̑) grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor: usečna stena ♪
- usípčen -čna -o prid. (ȋ) star. sipek: usipčna zemlja ∙ star. usipčen krompir krompir, ki se rad razkuha ♪
- uskladíščenje -a s (ȋ) glagolnik od uskladiščiti: pravilno uskladiščenje lesa, vina; spravilo in uskladiščenje pridelkov ♪
- uskóčenje -a s (ọ̑) glagolnik od uskočiti se: uskočenje tkanine po dolžini in širini ♪
- uslóčenost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost usločenega: usločenost ramen; opazna usločenost stropa ♪
- usmrčênec -nca m (é) knjiž. usmrčen človek: pokopati usmrčence ♪
- usmrčênje -a s (é) knjiž. usmrtitev: dan usmrčenja ♪
- ustekleníčenje -a s (ȋ) glagolnik od ustekleničiti: ustekleničenje vina ♪
- ústničen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ustnico: ustnična rdečina ♦ lingv. ustnični soglasniki; ustnični zapornik; ustnična pripora, zapora pripora, zapora, tvorjena z ustnicami; muz. ustnična piščal piščal, ki ima ustnico ♪
- ústničnoústničen -čna -o prid. (ȗ-ȗ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama: ustničnoustnični soglasnik ♪
- ustolíčenje -a s (ȋ) glagolnik od ustoličiti: ustoličenje novega vladarja / obred ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju / slovesno ustoličenje predsednika v Ameriki / ustoličenje režima ♪
- uščeníti uščénem dov. (ȋ ẹ́) star. uščipniti: uščenil ga je, da bi se zbudil / s prsti se je rahlo uščenila v lice / z vrati si uščeniti roko / pes uščene mačko za rep ugrizne ♪
- utečênost -i ž (é) stanje, ko se (nanovo uvedena) dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev: pravilna utečenost motorja / utečenost proizvodnje ♪
- utilitarístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utilitariste ali utilitarizem: utilitaristična etična načela / utilitaristično pojmovanje umetnosti / utilitaristična filozofija ♪
2.581 2.606 2.631 2.656 2.681 2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 
