Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.651-2.675)


  1.      trófičen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec ♪
  2.      trójezíčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. napisan v treh jezikih: trojezični napisi / trojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja tri jezike: prebivalci obmejnega področja so trojezični / trojezične šole ◊ rel. trojezična zmota v 8. in 9. stoletju prepričanje, da se sme opravljati bogoslužje samo v hebrejskem, grškem ali latinskem jeziku ♪
  3.      trómésečen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) trimesečen: tromesečni načrt ♪
  4.      trópičen  -čna -o prid. (ọ́) tropski: tropične pokrajine; tropična morja / tropično podnebje; tropično rastlinstvo ♪
  5.      tróštevílčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) mat. trištevilčen: troštevilčno število ♪
  6.      tróvrstíčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) trivrstičen: trovrstično besedilo ♪
  7.      trpínčenje  -a s (ȋ) glagolnik od trpinčiti: preprečiti trpinčenje ljudi, živali; vzdržal je muke in trpinčenja in ni nič izdal ♪
  8.      trstíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je iz stebel trstike: trstični opaž; trstična streha / trstični bregovi porasli s trstiko ♪
  9.      tŕtičen  -čna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trtica1: trtični del hrbtenice / trtična vretenca ♦ anat. trtična kost trtica; zool. trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja ♪
  10.      tržíščen  -čna -o prid. (ȋ) tržen: tržiščne raziskave / tržiščne ovire ♪
  11.      tújčenje  -a s (ū) 1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov 2. knjiž., redko uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje ♪
  12.      tujejezíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuji jezik: tujejezični prebivalci / tujejezične knjige / tujejezični zapis besede ♦ šol. tujejezični pouk pouk, ki ni v maternem jeziku ♪
  13.      túrboeléktričen  -čna -o prid. (ȗ-ẹ̑) strojn. nanašajoč se na električno energijo iz generatorja, ki ga žene toplotna turbina: turboelektrični pogon / turboelektrična ladja, lokomotiva ♪
  14.      turístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na turiste ali turizem: turistična sezona / turistični urad; turistično društvo / turistične informacije / turistični kraj; turistična točka; turistične znamenitosti / turistična prireditev / turistični spominki / turistični zemljevid / turistično letalo / turistični razred na ladji, letalu; turistični vodnik; turistična taksa taksa, ki se plača za bivanje v turističnem kraju ◊ tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami; turistična prepustnica prepustnica, ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni; zasebna turistična soba turístično prisl.: turistično urejene kraške jame; turistično znan kraj ♪
  15.      túrščičen  -čna -o prid. (ú) nar. koruzen: turščični storž; turščično zrno / turščična moka / turščična njiva ♪
  16.      účen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na učenje, pouk: učni pripomoček; učna knjiga; učne metode; učno-vzgojni proces / publ. dobiti novo učno moč novega učitelja; učne ustanove; učno osebje / učne delavnice do 1980 delavnice za praktični pouk strokovnih predmetov; učna knjiga; učna ura časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut; eno učno mesto je prazno delovno mesto učitelja // nanašajoč se na uk 2: učna pogodba ◊ ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; šol. učni čas trajanje pouka; učni jezik jezik, v katerem poteka pouk; učni korak osnovna snovna enota v programiranem učenju; učni načrt načrt, ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; učni predmet; učni program predmetnik in učni načrt; nezadostni, odlični učni uspeh; učna doba do 1980 predpisan čas za izučitev v poklicu; učna enota del učne snovi, ki se obravnava v eni učni uri ali v več učnih urah; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu ♪
  17.      účen  in učán účna -o in -ó prid. (ú ȃ ú) star. nadarjen za učenje: ker je bil učen, je tuji jezik hitro obvladal / učna žival učljiva ♪
  18.      učênček  -čka m (é) nav. ekspr. manjšalnica od učenec: droben učenček; učenček prvega razreda ♪
  19.      učênčev  -a -o prid. (é) nanašajoč se na učenca: učenčev zvezek / učenčev učni uspeh ♪
  20.      učênec  -nca m (é) 1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: postal je učenec prvega letnika; učenec 2.b razreda / šola ima tisoč dvesto učencev // kdor se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: biti Ramovšev učenec; ta univerzitetni profesor zna spodbujati svoje učence k znanstvenemu delu // do 1980 kdor se usposablja za kak poklic, kako obrt: čevljarski, kuharski učenec / učenci v gospodarstvu 2. kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: učenec znanega slikarja, trenerja / v njem je našel zvestega učenca / učenec naturalizma ● knjiž. Eskulapov učenec zdravnik ◊ rel. Kristus in njegovi učenci ♪
  21.      učeník  -a m (í) star. učitelj: učenik je stopil v razred; strog učenik / učenik govorništva / biti komu učenik in vzornik ♦ rel. Učenik in dvanajst apostolov Kristus kot verski učitelj svojih učencev ♪
  22.      učeníški  -a -o prid. (ȋ) star. učiteljski: učeniška strogost / učeniška vloga ♪
  23.      učeníštvo  -a s (ȋ) star. učiteljstvo: čast učeništva / leta učeništva učiteljevanja ♪
  24.      učenják  -a m (á) kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: čudaški, slavni učenjak; prepiri, razprave učenjakov / pravni učenjak / ekspr. v filozofiji je pravi učenjak ♪
  25.      učenjákar  -ja m (ȃ) slabš. učenjak: težko razumljivo razpravljanje učenjakarjev ♪

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA