Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.626-2.650)



  1.      transcendentálnost  -i ž () knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentalnega: transcendentalnost upov / transcendentalnost spoznanja / transcendentalnost poezije 2. kar je transcendentalno: iskati absolutno transcendentalnost; realnost in transcendentalnost
  2.      transcendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven: transcendentna predmetnost, resničnost 2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je človekov smisel transcendenten 3. navadno z dajalnikom ki obstaja zunaj zavesti, zunaj osebka: vsak osebek, predmet je drugemu osebku transcendenten / to vprašanje je stroki transcendentno presega področje strokemat. transcendentna funkcija funkcija, katere enačba ni algebrajska; transcendentno število število, ki ni rešitev algebrajske enačbe s celoštevilskimi koeficienti; sam.: razmišljanje o transcendentnem
  3.      transcendéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendentnost božanstva; transcendentnost in imanentnost / transcendentnost predmetnega sveta / biti usmerjen v transcendentnost
  4.      transcendíranje  -a s () glagolnik od transcendirati: transcendiranje razuma / transcendiranje sebe / transcendiranje posameznega v skupno
  5.      transcendírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje razuma // presegati določeno mejo bivanja, obstajanja česa: transcendirati danost; transcendirati položaj delavca / transcendirati sebe 2. prehajati v bivanje, obstajanje, ki presega meje določenega bivanja, obstajanja: človek, ljubezen, oblika transcendira 3. v zvezi z v prehajati, preraščati: družba transcendira v državo transcendirajóč -a -e: transcendirajoč pojem; transcendirajoča ljubezen
  6.      travmátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na travmo; travmatski: travmatična okvara organa / travmatična nevroza 2. knjiž. zelo hud, zelo težek: travmatičen dogodek / travmatična doživetja / travmatične posledice ● knjiž. zgodovinarji imajo do nekaterih dogodkov travmatičen odnos poln predsodkov
  7.      čenje  -a s () glagolnik od trčiti: nazdraviti s trčenjem kozarcev / preprečiti trčenje; na avtocesti je prišlo do silovitega trčenja; čelno, verižno trčenje; trčenje ladij / trčenje različnih mnenj
  8.      čenost  -i ž () pog. omejenost, neumnost: pripisovali so mu čudaštvo, če že ne trčenost; rahla trčenost
  9.      trdobúčen  -čna -o prid. () pog. trdoglav: učiti trdobučne otroke / bil je trdobučen, zato ni odnehal
  10.      trdosŕčen  -čna -o prid. () ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen
  11.      trecentístičen  -čna -o [treč-] prid. (í) nanašajoč se na trecento: trecentistično slikarstvo / idealizem na trecentistični podlagi
  12.      trecénto  -a [treč-] m (ẹ̑) knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje: slikarski dosežki trecenta
  13.      trepálničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob
  14.      trétjeuvrščèn  -êna -o prid. (ẹ̄- ẹ̄-é) ki se uvrsti na tretje mesto: tretjeuvrščeni tekmovalec; tretjeuvrščeno moštvo; sam.: nagrada za tretjeuvrščenega
  15.      trialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trializem: trialistična ureditev države / odklanjati trialistično monarhijo
  16.      trigonométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije ♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka
  17.      trijánčenje  -a s (á) nar. pritrkavanje, potrkavanje: slišalo se je ubrano trijančenje; trijančenje s tremi zvonovi
  18.      tríjezíčen  -čna -o prid. (-) napisan v treh jezikih: trijezični slovar
  19.      trímésečen  -čna -o prid. (-ẹ̑) 1. ki traja tri mesece: trimesečni tečaj / odpoved je trimesečna je pravno veljavna po treh mesecih // ki je za dobo treh mesecev: trimesečni načrt; trimesečno poročilo 2. star tri mesece: trimesečen otrok trímésečno prisl.: izhajati trimesečno
  20.      trípálčen  -čna -o [č] prid. (-) nekdaj ki meri tri palce: tripalčna plošča / tripalčni top
  21.      trístráničen  -čna -o prid. (-á) geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristranična piramida, prizma
  22.      tríštevílčen  -čna -o prid. (-) mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število
  23.      trítráčen  -čna -o prid. (-) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov
  24.      trívrstíčen  -čna -o prid. (-) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica
  25.      trockístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA