Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (2.626-2.650)
- transcendentálnost -i ž (ȃ) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentalnega: transcendentalnost upov / transcendentalnost spoznanja / transcendentalnost poezije 2. kar je transcendentalno: iskati absolutno transcendentalnost; realnost in transcendentalnost ♪
- transcendénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven: transcendentna predmetnost, resničnost 2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je človekov smisel transcendenten 3. navadno z dajalnikom ki obstaja zunaj zavesti, zunaj osebka: vsak osebek, predmet je drugemu osebku transcendenten / to vprašanje je stroki transcendentno presega področje stroke ◊ mat. transcendentna funkcija funkcija, katere enačba ni algebrajska; transcendentno število število, ki ni rešitev algebrajske enačbe s celoštevilskimi koeficienti; sam.: razmišljanje o transcendentnem ♪
- transcendéntnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendentnost božanstva; transcendentnost in imanentnost / transcendentnost predmetnega sveta / biti usmerjen v transcendentnost ♪
- transcendíranje -a s (ȋ) glagolnik od transcendirati: transcendiranje razuma / transcendiranje sebe / transcendiranje posameznega v skupno ♪
- transcendírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje razuma // presegati določeno mejo bivanja, obstajanja česa: transcendirati danost; transcendirati položaj delavca / transcendirati sebe 2. prehajati v bivanje, obstajanje, ki presega meje določenega bivanja, obstajanja: človek, ljubezen, oblika transcendira 3. v zvezi z v prehajati, preraščati: družba transcendira v državo transcendirajóč -a -e: transcendirajoč pojem; transcendirajoča ljubezen ♪
- travmátičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na travmo; travmatski: travmatična okvara organa / travmatična nevroza 2. knjiž. zelo hud, zelo težek: travmatičen dogodek / travmatična doživetja / travmatične posledice ● knjiž. zgodovinarji imajo do nekaterih dogodkov travmatičen odnos poln predsodkov ♪
- tŕčenje -a s (ȓ) glagolnik od trčiti: nazdraviti s trčenjem kozarcev / preprečiti trčenje; na avtocesti je prišlo do silovitega trčenja; čelno, verižno trčenje; trčenje ladij / trčenje različnih mnenj ♪
- tŕčenost -i ž (ȓ) pog. omejenost, neumnost: pripisovali so mu čudaštvo, če že ne trčenost; rahla trčenost ♪
- trdobúčen -čna -o prid. (ȗ) pog. trdoglav: učiti trdobučne otroke / bil je trdobučen, zato ni odnehal ♪
- trdosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen ♪
- trecentístičen -čna -o [treč-] prid. (í) nanašajoč se na trecento: trecentistično slikarstvo / idealizem na trecentistični podlagi ♪
- trecénto -a [treč-] m (ẹ̑) knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje: slikarski dosežki trecenta ♪
- trepálničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob ♪
- trétjeuvrščèn -êna -o prid. (ẹ̄-ȅ ẹ̄-é) ki se uvrsti na tretje mesto: tretjeuvrščeni tekmovalec; tretjeuvrščeno moštvo; sam.: nagrada za tretjeuvrščenega ♪
- trialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trializem: trialistična ureditev države / odklanjati trialistično monarhijo ♪
- trigonométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije ♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka ♪
- trijánčenje -a s (á) nar. pritrkavanje, potrkavanje: slišalo se je ubrano trijančenje; trijančenje s tremi zvonovi ♪
- tríjezíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) napisan v treh jezikih: trijezični slovar ♪
- trímésečen -čna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. ki traja tri mesece: trimesečni tečaj / odpoved je trimesečna je pravno veljavna po treh mesecih // ki je za dobo treh mesecev: trimesečni načrt; trimesečno poročilo 2. star tri mesece: trimesečen otrok trímésečno prisl.: izhajati trimesečno ♪
- trípálčen -čna -o [u̯č] prid. (ȋ-ȃ) nekdaj ki meri tri palce: tripalčna plošča / tripalčni top ♪
- trístráničen -čna -o prid. (ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristranična piramida, prizma ♪
- tríštevílčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število ♪
- trítráčen -čna -o prid. (ȋ-ȃ) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov ♪
- trívrstíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica ♪
- trockístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori ♪
2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726