Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.451-2.475)



  1.      srečenósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor prinaša srečo: razglasili so ga za rešitelja domovine in srečenosca
  2.      srečenôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša srečo: srečenosen človek; srečenosna štiriperesna deteljica / srečenosno število
  3.      sredíščen  -čna -o prid. () 1. ki je, se nahaja v središču: središčni del dežele / središčna lega predmeta / središčna književnost in književnost obrobnih pokrajin 2. knjiž. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti; osrednji: ta motiv ima središčni pomen v romanu; središčna misel razprave; zavzemati kje središčno mesto; središčno vprašanje 3. teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče; centričen: središčna obremenitev ◊ bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; geogr. središčna vas vas, pri kateri so hiše razporejene okrog osrednjega prostora; geom. središčni kot kot med dvema radijema kroga; središčna simetrija simetrija tvorbe glede na središče; lingv. središčna zapora zapora, ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok; šah. središčni kmet vsak od dveh kmetov na središčnih linijah; središčna linija vsaka od dveh linij v sredini šahovnice; središčno polje vsako od štirih polj v sredini šahovnice; teh. središčna os sredíščno prisl.: središčno usmerjen ♦ geom. središčno someren
  4.      srednjeróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na srednji rok: najeti srednjeročni kredit; srednjeročno posojilo / srednjeročni načrt razvoja gospodarstva; srednjeročne investicije
  5.      srednjetláčen  -čna -o prid. () teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov: srednjetlačna para / srednjetlačni valj
  6.      sredotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki teče v sredini: sredotočna voda 2. združevalen: delovanje sredotočnih sil v svetu
  7.      stalinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na staliniste ali stalinizem: stalinistične metode / stalinistični režim / stalinistična kolektivizacija
  8.      stáničen  -čna -o prid. () zastar. celičen: stanična mrenica / stanično jedro
  9.      stároklásičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina
  10.      starovíčen  -čna -o prid. ( ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz
  11.      státičen  -čna -o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam // ki vsebuje malo dogajanja, gibanja, raznovrstnih elementov: statična dramska predstava / statična slika; statično opisovanje dogodkov neživahno, pusto; pesnik je bil po značaju bolj statičen kot dinamičen / statično življenje enolično, nedejavno 2. nanašajoč se na statiko: statični principi / statični račun izračun obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcijanat. statični organ ravnotežni organ; rad. statična kamera kamera, nameščena na nepremičnem stojalu; strojn. statična obremenitev obremenitev, ki se s časom ne spreminja; šport. statična igra igra, pri kateri igralci premalo sodelujejo, so premalo dejavni státično prisl.: na vse stvari gleda statično; statično določena konstrukcija; vsi gibljivi deli naprave so statično uravnoteženi
  12.      statístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na statistiko: zbrati statistične podatke; kratek statistični pregled; statistično poročilo / statistična analiza; statistične metode; statistična teorija / statistični analitik; statistični zavod; dobro organizirana statistična služba ◊ fiz. statistična mehanika mehanika, ki obravnava sisteme iz zelo velikega števila delcev statístično prisl.: statistično dokazati razliko med razvitimi in nerazvitimi deželami; statistično obdelati podatke
  13.      statuáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. kiparski: statuarična umetnost / kip ustreza antičnemu statuaričnemu idealu 2. tak kot pri kipih: statuarična oblikovanost telesa
  14.      stávčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stavek: stavčna zgradba / zapletene stavčne zveze / stavčni člen sintaktična enota v stavku; stavčni poudarek; stavčna analiza; stavčna fonetika; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih
  15.      stávčnofonétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na stavčno fonetiko: raziskovati stavčnofonetične pojave
  16.      stebríčen  -čna -o [tǝb] prid. () ki ima stebriče: hiša s stebričnimi hodniki; stebrična dvorana
  17.      stebríščen  -čna -o [tǝb] prid. () nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
  18.      stegneníčen  -čna -o () pridevnik od stegnenica: stegnenično mišičevje
  19.      stekleníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na steklenico: pentljo je pritrdila na steklenični vrat / steklenično vino ustekleničeno vinoagr. steklenična klet klet, kjer je spravljeno vino v steklenicah stekleníčno prisl.: obleka steklenično zelene barve
  20.      stekleníčenje  -a s () ustekleničevanje: stekleničenje soka, vina
  21.      stereométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na stereometrijo: stereometrične metode / stereometrična konstrukcija, ponazoritev
  22.      stíčen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja
  23.      stilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik
  24.      stílnokrítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na kritiko stila: stilnokritična primerjalna metoda / stilnokritični raziskovalec
  25.      stóičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren

   2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA