Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.276-2.300)


  1.      samotéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. ki (pri)teče sam od sebe: samotečen med, sok ♪
  2.      sámotrpínčenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. trpinčenje samega sebe: biti izmučen od samotrpinčenja / razjedajoči dvomi in samotrpinčenje ♪
  3.      sámoučênje  -a s (ȃ-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja ♪
  4.      sámouníčenje  -a s (ȃ-ȋ) uničenje samega sebe: želja po samouničenju / samouničenje človeka / razcepljenost v malem narodu vodi do samouničenja; preprečiti samouničenje človeštva / knjiž. samouničenje morale propad ♪
  5.      sámouresníčenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. uresničenje samega sebe, svojih idej: ustvarjalno delo je zanj samouresničenje ♪
  6.      samovšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje samovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati ♪
  7.      sámozadoščênost  -i ž (ȃ-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti ♪
  8.      sangvíničen  -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament ♪
  9.      sápfičen  -čna -o prid. (á) knjiž. lezbičen: sapfična nagnjenja ◊ lit. sapfična kitica štirivrstična kitica, ki obsega tri verze s po petimi stopicami in dvostopični sklepni verz ♪
  10.      sápničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sapnico: sapnične cevke / sapnično vnetje ♪
  11.      sardóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: s sardoničnim nasmehom je poslušal kritiko ♦ med. sardonični smeh bolezenski krč smejalnih mišic ♪
  12.      sarkástičen  -čna -o prid. (á) ki izraža, kaže zelo negativen, poniževalen odnos do česa, jedko posmehljiv: sarkastičen človek; bil je zelo sarkastičen do prijateljev / sarkastičen izraz okoli ust; sarkastičen smeh / spregovoril je s sarkastičnim prizvokom v glasu; sarkastična opomba sarkástično prisl.: sarkastično govoriti, posmehovati se ♪
  13.      satíričen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost satírično prisl.: satirično pisati; satirično zaostrena kritika ♪
  14.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede ◊ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi ♪
  15.      scenárij  -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij ♪
  16.      scenárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki ♪
  17.      scenaríst  -a m (ȋ) kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec ♪
  18.      scenarístka  -e ž (ȋ) ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala ♪
  19.      sceneríja  -e ž (ȋ) celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov ♪
  20.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved ♪
  21.      scenográf  -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf ♪
  22.      scenografíja  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa ♪
  23.      scenográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografka in kostumografka ♪
  24.      scenográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo ♪
  25.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena ♦ gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA