Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (2.251-2.275)
- rôčen -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice; ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna ♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek rôčno prisl.: ročno delati, prati; sam.: žarg., avt. potegniti ročno ročno zavoro ♪
- ročíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročico: ročični držaj / ročični pogon / ročična gred gred, na kateri je ročica ♦ teh. ročični mehanizem mehanizem, katerega glavna sestavna dela sta ročica in ojnica; ročična stiskalnica stiskalnica z ročičnim mehanizmom ♪
- rogljíčenje -a s (ȋ) glagolnik od rogljičiti: stroj za rogljičenje / rogljičenje delov predala ♪
- rojalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rojaliste ali rojalizem: rojalistični nasprotniki francoske revolucije / rojalistična miselnost ♪
- románčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na romanco: romančna snov / romančne in baladne pesmi ♪
- romanístičen -čna -o (í) pridevnik od romanistika: romanistična izobrazba ♪
- romántičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos 2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava // ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje // ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti 3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota
// privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti ● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami ◊ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje romántično prisl.: romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega ♪
- rómbičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na romb: rombična osnovna ploskev / rombična oblika ♦ min. rombični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in različno dolge ♪
- roženíčen -čna -o (ȋ) pridevnik od roženica1: roženična napaka ♪
- rožnolíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima rožnata lica: rožnolična deklica ♪
- ruralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ruraliste ali ruralizem: ruralistično pesništvo / pisatelji ruralistične smeri ♪
- rústičen -čna -o prid. (ú) redko rustikalen: rustični stebri / knjiž. ta človek je rustičen robat, grob ♪
- sadístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sadizem: sadističen užitek; sadistično nagnjenje; imel je sadistično veselje mučiti jetnike / sadistični umor sadístično prisl.: sadistično ubijati ♪
- samíčen -čna -o prid. (ȋ) zastar. 1. neporočen, samski: bil je še samičen 2. osamljen: tam je sedela samična in zapuščena žena / v vinograd drži samična stezica ♪
- sámocenzúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura ♪
- sámoizníčenje -a s (ȃ-ȋ) glagolnik od samoizničiti se: želja po samoizničenju ♪
- sámokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake ♪
- sámomúčenje -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
- sámoocenjevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola ♪
- sámoočíščenje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. očiščenje samega sebe: hrepeneti po samoočiščenju / moralno samoočiščenje ♪
- sámoosvéščenost -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. osveščenost (samega sebe): manjka jim samoosveščenosti ♪
- sámopomóčen -čna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na samopomoč: samopomočno društvo ♦ jur. samopomočna prodaja prodaja hitro pokvarljivega blaga, če je upravičenec za prevzem v zamudi ♪
- sámoprecenjevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. precenjevanje samega sebe: veliko je samoprecenjevanja namesto trezne samopresoje ♪
- samorôčen in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombe samorôčno in samoróčno prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka // sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati ♪
- samosrájčen -čna -o prid. (ȃ) nekdaj ki nosi samo srajco: samosrajčni hribovski otroci ♪
2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351