Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (2.176-2.200)
- razljúčenost -i ž (ȗ) zastar. jeza: nič ni moglo pomiriti njegove razljučenosti ♪
- razlóčen -čna -o prid., razlóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se dobro vidi ali sliši: govori z razločnim glasom; obrisi predmetov so postajali vedno razločnejši; ti znaki so premalo razločni / razločna izgovarjava, pisava / njegove besede so bile dovolj razločne, da jih je lahko vsakdo razumel jasne 2. knjiž. ki se da razločiti; razločljiv: stemnilo se je in drevje je bilo komaj razločno / glasovi teh živali so težko razločni ● zastar. začel se je razločni boj odločilni; zastar. razločna snov deljiva, ločljiva razlóčno prisl.: govori počasi in razločno; razločno pisati; razločno slišati, videti ♪
- razločeník tudi razlóčenik -a m (í; ọ́) zastar. odpadnik: očitali so mu, da je razločenik ♪
- razmeščênost tudi razméščenost -i ž (é; ẹ̑) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razmeščenost pohištva ♪
- raznojezíčen -čna -o prid. (ȋ) ki zna in redno uporablja različne jezike: raznojezično prebivalstvo / raznojezične prireditve ♪
- raznolíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. ki je različnih oblik: raznolični predmeti 2. raznovrsten, mnogovrsten: raznolični pojavi ● knjiž. raznolično razlaganje dejstev različno ♪
- raznostráničen -čna -o prid. (á) geom. ki ima različno dolge stranice: raznostranični četverokotnik, trikotnik ♪
- razogljíčenje -a s (ȋ) glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin ♪
- razpóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
- razpóčenje -a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov ♪
- razporóčen -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
- razporočênec -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
- razporočênka -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
- razpredélničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razpredelnico: razpredelnična ureditev podatkov / razpredelnični del razprave ♪
- razpuščênec -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci ♪
- razpuščênost -i ž (é) ekspr. lastnost, značilnost razpuščenega: razpuščenost mladih ljudi; razpuščenost in podivjanost otrok / spolna razpuščenost ∙ ekspr. pri njih vlada precejšnja razpuščenost precejšen nered ♪
- razráščenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razraščenega: starost in razraščenost dreves ♪
- razrédčenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razredčiti: razredčenje kisa / razredčenje pregostega nasada ♪
- razrédčenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva ♪
- razsodíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razsodišče: razsodiščni postopek / razsodiščna poravnava ♪
- razstavíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura ♪
- razvléčenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razvlečenega: razvlečenost romana / razvlečenost jopice ♪
- razvrščênost -i ž (é) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: enakomerna razvrščenost predmetov v prostoru ♪
- rdečegardístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rdečo gardo: rdečegardistični poveljnik / rdečegardistična zmaga ♪
- rdečelíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima rdeča lica: rdečeličen otrok; rdečelično kmečko dekle ♪
2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276