Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (2.051-2.075)


  1.      prevléčen  -čna -o prid. (ẹ̑) papir., v zvezi prevlečni papir papir, s katerim se prelepi papirniški izdelek zlasti zaradi lepšega videza, boljše kvalitete ♪
  2.      prezasíčenost  -i ž (ȋ) publ. prenasičenost: prezasičenost z dobrinami ♪
  3.      prezénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., v zvezi prezenčna lista seznam navzočih ♪
  4.      prezráčenje  -a s (ȃ) glagolnik od prezračiti: prezračenje sobe / prezračenje vode v akvariju ♪
  5.      príčen  -čna -o prid. (ȋ) nar. svež: prično jajce / pričen sneg je zabrisal vse sledove nov, nedavno zapadel ♪
  6.      pričéniti  -em in pričeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) nar. počepniti, počeniti: pričenila je k otroku; od strahu se je pričenil ♪
  7.      pričénjati  -am nedov. (ẹ̑) začenjati: pričenjati boj; pričenjati zidati hišo; delo se že pričenja; pričenja se pomlad / za vasjo se pričenja gozd / neustalj. predstave pričenjajo ob osmih se začenjajo pričenjajóč -a -e: pričenjajoča se doba ♪
  8.      prikljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora ♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred ♪
  9.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  10.      prilíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od priličiti: priličenje življenja okolju ♪
  11.      primitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori ♪
  12.      prirôčen  in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol ● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem ♪
  13.      priročênje  -a s (é) glagolnik od priročiti: odročenje in priročenje ♪
  14.      prislóvičen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. splošno znan: njegova dobrota je postala že kar prislovična; prislovična počasnost polža ♪
  15.      prisónčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. prisojen: na prisončnih vrtovih so cvetele trobentice; prisončno pobočje je že kopno ♪
  16.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  17.      pristávčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pristavek 3: pristavčni odnos / pristavčna besedna zveza ♪
  18.      priščeníti  -ščénem dov. (ȋ ẹ́) redko priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko ● redko priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju priščénjen -a -o: priščenjeni prsti ♦ med. priščenjena kila ukleščena kila ♪
  19.      pritíčen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. nebistven, stranski: pritični znaki bolezni ♦ filoz. pritična lastnost ♪
  20.      pritlíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na pritličje: pritlična okna so bila še razsvetljena / ima pritlično stanovanje / pritlična hiša hiša, ki ima le pritličje ♦ bot. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela nadzemnega stebla; vrtn. pritlična rastlina rastlina, pri kateri se z vzgojo doseže stalna nižja rast kot pri rastlinah iste vrste 2. ki je, se nahaja pri tleh: pritlične veje; pritlično ognjišče 3. ekspr. malo pomemben, nepomemben: pritlični cilji; pritlično življenje / pritličen značaj ♪
  21.      pritóčen  -čna -o (ọ̑) pridevnik od pritok: pritočni kanal; pritočna cev ♪
  22.      priučênje  -a s (é) priučitev: sprejeti delavca za priučenje / priučenje nemščine mu ni delalo težav ♪
  23.      privátnokapitalístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina ♪
  24.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman ♪
  25.      privláčenje  -a s (á) glagolnik od privlačiti: privlačenje nasprotnih električnih nabojev ♪

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA