Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (1.851-1.875)



  1.      počenčáti  -ám dov.) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril
  2.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga
  3.      počénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počenjati: začudeni so opazovali njegovo počenjanje / za počenjanje neumnosti sem že prestar
  4.      počénjati  -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena
  5.      čenje  -a s (ọ̑) glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice
  6.      počeščênje  -a s (é) glagolnik od počastiti: počeščenje Marije / zastar. biti željen počeščenja časti
  7.      počlovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počlovečiti: pogoji, ki omogočajo počlovečenje človeka / počlovečenje sonca
  8.      podcéniti  -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge
  9.      podcenjeválen  -lna -o prid. () ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema
  10.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
  11.      podcenjeváti  -újem nedov.) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván -a -o: v javnosti podcenjevan pesnik
  12.      pòdcentrála  -e ž (-) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali
  13.      podjezíčen  -čna -o prid. () ki je pod jezikom: podjezični živec ♦ biol. podjezični oblok prvi oblok škržnega ogrodja; podjezična kost podjezičnica
  14.      podóčen  -čna -o prid. (ọ̑) anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica
  15.      pòdpolovíčen  -čna -o prid. (-) ki ne dosega polovice: podpolovično število glasov
  16.      pòdpovpréčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ne dosega večine istovrstnega a) glede na stopnjo, količino: podpovprečna teža otroka; število učencev v razredu je podpovprečno / podpovprečna nadarjenost, sposobnost / kvaliteta tekmovanja je bila podpovprečna b) nav. ekspr. glede na lastnost, kakovost: podpovprečni izvajalci; vse življenje je ostal podpovprečen / ta film je podpovprečen pòdpovpréčno prisl.: podpovprečno inteligentni učenci; podpovprečno razvit otrok; vse naredi zelo podpovprečno; sam.: podpovprečni testa niso rešili
  17.      pòdpritlíčen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na podpritličje: podpritlični prostori / podpritlično okno
  18.      podróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje: organizirati področna posvetovanja o gospodarski problematiki / področna enota društva; področne organizacije / področna raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki usklajujejo skupne interese na določenem strokovnem področju
  19.      podrúžničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
  20.      pòdtláčen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na podtlak: podtlačna komora / podtlačni regulator regulator, ki uravnava podtlak v napravi
  21.      podúčen  -čna -o prid. (ú) star. poúčen: podučni spisi za mladino
  22.      pòdzvóčen  -čna -o prid. (-ọ̄ -ọ̑) ki ima manjšo hitrost kot zvok: podzvočna hitrost / podzvočna letala
  23.      poétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. 1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim ♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina 2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je // ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina poétično prisl.: poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega
  24.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje
  25.      pòimpresionístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA