Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (1.801-1.825)
- pešáčenje -a s (á) glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno ♪
- peščén -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
- peščénčev -a -o (ẹ̄) pridevnik od peščenec: lapornati in peščenčevi sloji ♪
- peščénec -nca m (ẹ̄) nestrok. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, strok. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca ♪
- peščeníca -e ž (í) redko peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico ◊ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus ♪
- peščeník -a m (í) star. peščenjak: kopati peščenik ♪
- peščenína -e ž (í) knjiž. 1. peščina: valovi pljuskajo na peščenino / ladja je nasedla na peščenini 2. peščena tla, prst: obdelovati peščenino; rahla, suha peščenina ♪
- peščenják -a m (á) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom: rdeč, siv peščenjak; kosi peščenjaka; kip, tlak iz peščenjaka; lapor in peščenjak / kremenov peščenjak ♪
- peščenjákov -a -o (á) pridevnik od peščenjak: peščenjakovi sloji ♪
- peščénka -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria ♪
- peščenobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je peščene barve: peščenobarven obraz ♪
- petíčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr. premožen, bogat: petični in vplivni ljudje; bil je zelo petičen, vendar skop / petičen kupec, turist ki ima veliko denarja ♪
- petrarkístičen -čna -o prid. (í) tak kot pri Petrarki: petrarkistična lirika / ekspr. petrarkistična muza umetnost, zlasti pesništvo ♪
- pétrokémičen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na petrokemijo: petrokemični proizvodi / petrokemična industrija, tovarna ♪
- pianístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na igranje klavirja: ima velike pianistične sposobnosti / pianistični nastop, študij ♪
- pietístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pietiste ali pietizem: pietistični nazori / pietistične ločine ♪
- piézoeléktričen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na piezoelektriko: piezoelektrični pojav / piezoelektrične lastnosti kristalov ♪
- píkničen -čna -o prid. (ȋ) med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti ♪
- pirotéhničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehnična sredstva / pirotehnični učinek / pirotehnični oddelek pirotehniški ♪
- placénta -e ž (ẹ̑) anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica: razvoj placente; neskl. pril.: kozm. placenta krema krema, ki vsebuje hormone placente ♪
- placénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na placento: placentni hormoni / placentne kreme ♪
- pláčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plačo: plačni sistem / plačni sklad ♪
- plameníčen -čna -o prid. (ȋ) strojn., v zvezi plamenični kotel parni kotel s plamenico ♪
- planimétričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na planimetrijo: planimetrične metode / planimetrična konstrukcija ♦ urb. planimetrična urbanistična struktura mesta ♪
- plástičen -čna -o prid. (á) 1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb; izdelovati plastične stole; plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso 2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina; ta snov je zelo plastična 3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba; figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo // poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične ● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa ◊ fiz.
plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator plástično prisl.: zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah; plastično opisovati, pripovedovati ♪
1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901