Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (1.656-1.680)


  1.      odpuščênec  -nca m (é) kdor je odpuščen: odpuščenec iz vojske ♪
  2.      odpuščênje  -a s (é) star. odpuščánje: prositi za odpuščenje ♪
  3.      odróčen  tudi odrôčen -čna -o prid. (ọ̄; ō) 1. ki je, se nahaja daleč od prometnih poti: to so odročni kraji; živeti na odročni kmetiji; biti premeščen v odročno vas; prometno odročen predel dežele / odročna ulica; njegove njive so odročne 2. pri vpreženi živini desni: odročni konj, vol odróčno tudi odrôčno 1. prislov od odročen: odročno ležeči deli ozemlja 2. v povedni rabi izraža neudobnost, nepripravnost dejanja: odročno je nositi vodo iz grape; s smiselnim osebkom v dajalniku odročno mi je hoditi iz Ljubljane tja; sam.: pognati odročnega ♪
  4.      odročênje  -a s (é) glagolnik od odročiti: pripogibati se z rokami v odročenju; odročenje in priročenje ♪
  5.      odséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) star. odrezav: odsečen človek / odsečen odgovor ● zastar. ta človek mi je odsečen zoprn odséčno prisl.: odsečno reči ♪
  6.      odskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto ♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja ♪
  7.      odsónčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. osojen: na odsončni strani debla so nastale razpoke ♪
  8.      odščeníti  -ščénem dov. (ȋ ẹ́) redko odščipniti: odščeniti poganjek; odščeniti stenj / odščenil je nekaj njene bojevitosti ♪
  9.      odtóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odtok: narediti odtočno odprtino / odtočni jarek, kanal jarek, kanal za odvajanje vode; odtočni žleb; odtočna cev cev za odvajanje vode, tekočine // agr. v katerem voda ne zastaja; odceden: saditi drevesa na odtočnem kraju ♪
  10.      odvèčen  -čna -o prid. (ȅ) nav. ekspr. ki presega potrebno mero: odvečna toplota // ki ni potreben, nujen: slekli so odvečna oblačila / odločil se je brez odvečnega razmišljanja ● ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati; knjiž. odvečni človek v ruskem okolju, nekdaj človek, ki ne najde svojim sposobnostim primernega položaja v družbi ♪
  11.      odzvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. resonančen: šuma ni bilo slišati zaradi majhnega odzvočnega prostora ♦ muz. odzvočna cev cev pri pihalih in trobilih, ki ojačuje zvok ♪
  12.      ognjíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjišče: ognjiščni prostor / ognjiščna odprtina ♪
  13.      ogórčenje  -a s (ọ̑) jeza, razburjenje, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: takšno dejanje je povzročilo veliko ogorčenje / ekspr. val, vihar ogorčenja se še ni polegel ♪
  14.      ogórčenost  -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost ♪
  15.      ohláčen  -a -o prid. (ȃ) ekspr. oblečen v hlače: ohlačene turistke ♪
  16.      ojáčenje  -a s (ȃ) knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice ♦ elektr. ojačenje napetosti 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje ♪
  17.      ójničen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ojnico: ojnični konj ♦ teh. ojnični ležaj; ojnična glava ♪
  18.      okléščenec  -nca m (ẹ̄) ekspr. okleščeno drevo: na tleh je ležalo več okleščencev ♪
  19.      oklícen  -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oklic: stopiti na oklicni kamen / oklicni rok ♪
  20.      okroglolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima okrogla lica: okrogloličen otrok / okrogloličen obraz ♪
  21.      okulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek ♪
  22.      okultístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede ♪
  23.      oligárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev ♪
  24.      oligocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša doba starejšega terciarja: v oligocenu so se oblikovale Alpe ♪
  25.      oligocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oligocen: oligocenske okamnine / oligocenska doba ♪

   1.531 1.556 1.581 1.606 1.631 1.656 1.681 1.706 1.731 1.756  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA