Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (1.601-1.625)
- nôvoporočênka -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane ♪
- nôvoromántičen -čna -o prid. (ō-á) lit. neoromantičen: novoromantična umetnost / novoromantične prvine v Cankarjevih delih ♪
- nóžničen tudi nôžničen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na nožnico: vojaku se je odtrgal nožnični jermenček / nožnično vnetje ♪
- nudístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nudiste ali nudizem: nudistično društvo / nudistična plaža; nudistično kopališče ♪
- numêričen -čna -o prid. (é) knjiž. nanašajoč se na številke ali števila; številčen, številski: numerični podatki; numerična preglednica / določiti numerično vrednost / biti v numerični premoči / črkovni in numerični znaki ◊ elektr. numerične operacije računalniške operacije seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja; fiz. numerična apertura število, ki pove, kolikšno območje se zajame z optično napravo; geom. numerična ekscentričnost elipse, hiperbole količnik oddaljenosti gorišča od središča in polovice dolžine velike osi; mat. numerična analiza analiza z numeričnimi metodami; disciplina matematike, ki se ukvarja z numeričnimi metodami; numerična metoda metoda računanja s posebnimi števili; psih. numerični faktor sposobnost za računske operacije, zlasti osnovne numêrično prisl.: numerično urejeni podatki
♪
- numizmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na numizmatike ali numizmatiko: numizmatično društvo / numizmatična zbirka / numizmatični kabinet ♪
- óbčen -čna -o prid. (ọ̄) 1. star. splošen: pesem je doživela občno pohvalo; vzbujala je občno pozornost / občni znaki pojava 2. v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni občni zbor; ustanovni občni zbor društva ◊ lingv. občno ime ime vrste, skupine predmetov; mat. občno število število, ki se piše s črko ♪
- óbčenároden -dna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsenaroden, splošnonaroden: vzdrževanje kulturnih ustanov je občenarodni problem ♪
- obdávčenec -nca m (ȃ) kdor je obdavčen: seznam obdavčencev ♪
- obdávčenje -a s (ȃ) glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov ♦ ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove; obdavčenje po katastru na osnovi katastrskega dohodka ♪
- obdávčenost -i ž (ȃ) stanje obdavčenega: enakomerna obdavčenost prebivalstva ♪
- obducènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) med. kdor obducira: senat je zaslišal psihiatra in obducenta ♪
- obérôčen in obéróčen -čna -o prid. (ẹ̑-ō; ẹ̑-ọ̄) knjiž. nanašajoč se na obe roki: oberočno orodje ∙ oberočni meč nekdaj meč, ki se drži z obema rokama ♪
- obíčen tudi óbičen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) zastar. običajen: v veseli družbi ga je minila obična resnoba / taka noša je bila takrat obična ♪
- objektivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na objektivizem: objektivistični pristop; objektivistično opisovanje narave / objektivističen pisatelj ♪
- obláčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oblake: oblačna gmota / oblačno nebo / oblačen dan; oblačno vreme ∙ ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; ekspr. domov je prišel nekam oblačen slabe volje, nerazpoložen obláčno prisl., navadno v povedni rabi: ker je oblačno, se zvezde ne vidijo; publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno; sam.: menjavalo se je jasno in oblačno ♪
- obláčenje -a s (á) glagolnik od oblačiti: oblačenje krila, plašča; oblačenje in šminkanje / pričeska se sklada z njenim načinom oblačenja; revija sodobnega oblačenja ♪
- oblíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. zastar. ki ima določeno obliko: oblična skala / tujci so mu spremenili priimek v oblično spako oblikovno 2. jur. nanašajoč se na pravno predpisano obliko: oblična pogodba / oblični predpisi ♪
- obligatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. 1. obvezen, predpisan: obligatorični učni predmeti / obligatorična zakonitost razvoja nujna, neizogibna 2. obligacijski: obligatorična pogodba ♪
- oblóčen -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na oblok: stopil je skozi obločna vrata 2. elektr., v zvezi obločna luč, svetilka obločnica: vrsta obločnih luči; ustaviti se pod obločno svetilko ◊ metal. obločna peč peč, ki ji daje toploto električni oblok; obločno varjenje varjenje z električnim oblokom ♪
- obmóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na območje: območno središče / območna zveza organizacij ♪
- obóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obok: obočna oblika stropa / obočno stopnišče / obočna opeka / obočna arhitektura ♦ um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka ♪
- obréčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja ob reki: obrečni travniki; obrečno naselje / obrečna ljudstva ♪
- obróčen 1 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obrok: obročno odplačevanje, plačevanje / obročni plačniki / obročno krmljenje živali ♦ fin. obročni kredit kredit, dan s pogojem obročnega odplačevanja ♪
- obróčen 2 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obroč: obročni prerez / obročne vitre; obročno železo ◊ elektr. obročno magnetno jedro magnetno jedro v obliki obroča; strojn. obročno mazanje mazanje vodoravnih drsnih ležajev z oljem, ki ga dovaja nanj nataknjen obroč ♪
1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701