Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (1.551-1.575)



  1.      nètéčen  -čna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo
  2.      netéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem
  3.      nètendénčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost
  4.      nètípičen  -čna -o prid. (-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična
  5.      nètóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni točen, ni natančen: vedno zamuja, zelo netočen je / ima netočno uro / netočni podatki / publ. netočne trditve neresnične
  6.      nèučèn  -êna -o prid. (- -é) star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen
  7.      nèukročèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani
  8.      nèupravíčen  -a -o prid. (-) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljenneprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati
  9.      nèupravíčenec  -nca m (-) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne
  10.      nèupravíčenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe
  11.      nèuresníčen  -a -o prid. (-) ki ni uresničen: neuresničeni načrti; neuresničene želje / neuresničeni ideali
  12.      nèuvrščèn  -êna -o prid. (- -é) navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: sodelovanje neuvrščenih držav; Jugoslavija je neuvrščena država / publ. neuvrščena politika; sam.: gibanje neuvrščenih
  13.      nèuvrščênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neuvrščene države: zagovarjati neuvrščenost / politika neuvrščenosti
  14.      nevrálgičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na nevralgijo: nevralgična bolečina 2. publ., v zvezi s področje, točka ki povzroča težave, skrbi: specialisti, kvalificirani za nevralgične točke priprave in proizvodnje; Vietnam je bil nevralgično področje Azije
  15.      nevrasténičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno
  16.      nevropátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na nevropate ali nevropatijo: nevropatičen bolnik / nevropatična konstitucija
  17.      névropsihiátričen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na nevropsihiatrijo: nevropsihiatrična razprava / nevropsihiatrični oddelek na polikliniki
  18.      nevrótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na nevrotike ali nevrozo: nevrotičen otrok; biti nevrotičen / nevrotična bolezen, depresija; nevrotično stanje / ekspr. biti ujet v nevrotičen krog svoje eksistence nevrótično prisl.: nevrotično motene osebe
  19.      nèvšéčen  -čna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico
  20.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen
  21.      nevtralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nevtraliste ali nevtralizem: nevtralistična večina v vladi / nevtralistična politika
  22.      nèzadoščèn  -êna -o prid. (- -é) knjiž. nèzadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene
  23.      nèzadoščênost  -i ž (-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti
  24.      nèzakljúčen  -a -o prid. (-) nedokončan: nezaključena debata; povest je ostala nezaključena
  25.      nèzakljúčenost  -i ž (-) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA