Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (1.551-1.575)
- nètéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo ♪
- netéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem ♪
- nètendénčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost ♪
- nètípičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična ♪
- nètóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni točen, ni natančen: vedno zamuja, zelo netočen je / ima netočno uro / netočni podatki / publ. netočne trditve neresnične ♪
- nèučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen ♪
- nèukročèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani ♪
- nèupravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati ♪
- nèupravíčenec -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
- nèupravíčenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe ♪
- nèuresníčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni uresničen: neuresničeni načrti; neuresničene želje / neuresničeni ideali ♪
- nèuvrščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: sodelovanje neuvrščenih držav; Jugoslavija je neuvrščena država / publ. neuvrščena politika; sam.: gibanje neuvrščenih ♪
- nèuvrščênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neuvrščene države: zagovarjati neuvrščenost / politika neuvrščenosti ♪
- nevrálgičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na nevralgijo: nevralgična bolečina 2. publ., v zvezi s področje, točka ki povzroča težave, skrbi: specialisti, kvalificirani za nevralgične točke priprave in proizvodnje; Vietnam je bil nevralgično področje Azije ♪
- nevrasténičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno ♪
- nevropátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na nevropate ali nevropatijo: nevropatičen bolnik / nevropatična konstitucija ♪
- névropsihiátričen -čna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na nevropsihiatrijo: nevropsihiatrična razprava / nevropsihiatrični oddelek na polikliniki ♪
- nevrótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na nevrotike ali nevrozo: nevrotičen otrok; biti nevrotičen / nevrotična bolezen, depresija; nevrotično stanje / ekspr. biti ujet v nevrotičen krog svoje eksistence nevrótično prisl.: nevrotično motene osebe ♪
- nèvšéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico ♪
- nevšéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
- nevtralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nevtraliste ali nevtralizem: nevtralistična večina v vladi / nevtralistična politika ♪
- nèzadoščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nèzadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene ♪
- nèzadoščênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti ♪
- nèzakljúčen -a -o prid. (ȅ-ȗ) nedokončan: nezaključena debata; povest je ostala nezaključena ♪
- nèzakljúčenost -i ž (ȅ-ȗ) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe ♪
1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651