Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (1.531-1.555)



  1.      nèrazpóčen  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni razpočen: še nerazpočene makove glavice / nerazpočene granate neeksplodirane
  2.      nèrazrédčen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni razredčen: nerazredčen kis / nerazredčeno mleko / ekspr. nerazredčena posadka nezmanjšana
  3.      nèrazvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev
  4.      nèresníčen  -čna -o prid. (-) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni
  5.      nèromántičen  -čna -o prid. (-á) ki ni romantičen: vplivom romantičnega čustvovanja se tudi neromantični pisatelji niso mogli popolnoma izogniti / ekspr. avantura je imela zelo neromantičen konec navaden, vsakdanji
  6.      nèsamokrítičen  -čna -o prid. (-í) ki mu manjka samokritičnosti: nesamokritičen človek / nesamokritičen odnos
  7.      nesčiščen  gl. neizčiščen
  8.      nèsebíčen  -čna -o prid. (-) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
  9.      nèsimétričen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki
  10.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
  11.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati
  12.      nèsklépčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčenjur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena
  13.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo velikogeom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
  14.      nèsocialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni socialističen: nesocialistične države / nesocialistični odnosi, pojavi; nesocialistična miselnost
  15.      nèspecífičen  -čna -o prid. (-í) ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva ♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva
  16.      nespéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge
  17.      nèsproščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje
  18.      nèsproščênost  -i ž (-é) lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti
  19.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga
  20.      nesrečenôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki prinaša nesrečo: nesrečenosen človek
  21.      nètéčen  -čna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo
  22.      netéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem
  23.      nètendénčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost
  24.      nètípičen  -čna -o prid. (-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična
  25.      nètóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni točen, ni natančen: vedno zamuja, zelo netočen je / ima netočno uro / netočni podatki / publ. netočne trditve neresnične

   1.406 1.431 1.456 1.481 1.506 1.531 1.556 1.581 1.606 1.631  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA