Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (1.451-1.475)



  1.      nèkomunístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni komunističen: pristaši nekomunističnih gibanj / nekomunistični časopisi
  2.      nèkrítičen  -čna -o prid. (-í) ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje nèkrítično prisl.: nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo
  3.      nekrótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. v katerem so prenehali življenjski procesi, odmrl: nekrotične celice; nekrotično tkivo
  4.      nèkŕščen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščenekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda
  5.      nèlógičen  -čna -o prid. (-ọ́) ki ni logičen: nelogični pojmi / nelogično izražanje, mišljenje / nelogičen predlog / njegova želja je nelogična nèlógično 1. prislov od nelogičen: nelogično govoriti, misliti 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelogično je, da se prepira z njim
  6.      nèmarksístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni marksističen: nemarksistična analiza, trditev; nemarksistično gledanje na probleme / nemarksistični sociologi nèmarksístično prisl.: nemarksistično reševati vprašanja
  7.      nèmaterialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati
  8.      nèmilosŕčen  -čna -o prid. (-) knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba
  9.      nèmôčen  -čna -o prid. (-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju
  10.      nèmôčen  in nèmočán -môčna -o inprid. (- -ó) ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba
  11.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje
  12.      nènasíčen  -a -o prid. (-) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
  13.      nènasíčenost  -i ž (-) knjiž., redko lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost
  14.      nènatánčen  -čna -o prid. (-) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina
  15.      nèobdávčen  -a -o prid. (-) ki ni obdavčen: neobdavčeni dohodki; neobdavčena zemlja / neobdavčeni obrtniki
  16.      nèobíčen  tudi nèóbičen -čna -o prid. (-; -ọ̑) zastar. nenavaden: neobična velikost sadeža / ima neobičen spomin
  17.      nèoblíčen  -čna -o prid. (- -) knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasnojur. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana
  18.      nèobráščen  -a -o prid. (-) ki ni obraščen: gol, neobraščen hrib / na neobraščenem obrazu so se poznale brazgotine
  19.      nèobveščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obveščen: ljudje so ostali o tem dogodku neobveščeni / neobveščena javnost
  20.      nèobveščênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost
  21.      nèocénjen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike
  22.      nèocenljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda
  23.      nèočíščen  -a -o prid. (-) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje
  24.      nèodkritosŕčen  -čna -o prid. (-) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi
  25.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA