Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cen (101-125)



  1.      aforístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina aforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi
  2.      agitatóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost
  3.      agnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče ◊ med. agnostična motnja agnozija
  4.      agógičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
  5.      agrárnopolítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep
  6.      ágrotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva
  7.      àhistóričen  -čna -o prid. (-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela
  8.      akadémičen  -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost
  9.      àkataléktičen  -čna -o prid. (-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico
  10.      akcènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
  11.      akcentologíja  -e ž () veda o akcentu
  12.      akcentolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
  13.      akcêntski  in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto
  14.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti
  15.      akcentuacíjski  -a -o () pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
  16.      akcentuíranje  -a s () glagolnik od akcentuirati
  17.      akcentuírati  -am nedov. in dov. () lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
  18.      akcesóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen
  19.      akcidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi ◊ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
  20.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost
  21.      àkromátičen  -čna -o prid. (-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve
  22.      aksiomátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela // neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo
  23.      aksonométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija
  24.      aktivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting; aktivistična mladina; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
  25.      aktualístičen  -čna -o prid. (í) ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA