Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cen (101-125)
- aforístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina aforístično prisl.: aforistično zasnovani dialogi ♪
- agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost ♪
- agnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče ◊ med. agnostična motnja agnozija ♪
- agógičen -čna -o (ọ́) pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov ♪
- agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep ♪
- ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva ♪
- àhistóričen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela ♪
- akadémičen -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost ♪
- àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico ♪
- akcènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
- akcentologíja -e ž (ȋ) veda o akcentu ♪
- akcentolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava ♪
- akcêntski in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto ♪
- akcentuácija -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti ♪
- akcentuacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi ♪
- akcentuíranje -a s (ȋ) glagolnik od akcentuirati ♪
- akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana ♪
- akcesóričen -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen ♪
- akcidénčen -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi ◊ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke ♪
- akórdičen -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
- àkromátičen -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
- aksiomátičen -čna -o prid. (á) knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela // neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo ♪
- aksonométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija ♪
- aktivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting; aktivistična mladina; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj ♪
- aktualístičen -čna -o prid. (í) ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226