Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cel (32-56)



  1.      celokúpnost  -i ž (ū) publ. celota, celotnost, skupnost: širiti zavest narodne celokupnosti; odgovornost pred celokupnostjo; celokupnost odnosov; prikazati celokupnost problematike
  2.      celoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki traja celo leto: pregled celoletnega društvenega dela / celoletna naročnina naročnina za celo leto
  3.      celóm  -a m (ọ̑) zool. votlina med črevesom in telesno steno mnogoceličarjev, obdana z nežno kožico
  4.      céloma  prisl. (ẹ̑) zastar. v celoti, popolnoma: prav ima celoma, ne samo deloma
  5.      celón  -a m (ọ̑) teh. celuloidu podobna umetna snov: zaščitne stene iz celona
  6.      celonôčen  -čna -o prid. (ó) ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje
  7.      celorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima cel, gladek rob: rastlina s celorobimi listi
  8.      celoróben  -bna -o prid. (ọ̑) celorob: celoroben list
  9.      célost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost celega: celost čolna / neodvisnost, celost in svoboda domovine
  10.      célosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovitašol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov célostno prisl.: celostno osvetliti pojav
  11.      celostránski  -a -o prid. (á) ki zavzema celo stran: celostranski oglas; celostranska ilustracija, reprodukcija, slika
  12.      céloštevílčen  -čna -o prid. (ẹ̄-) mat. izražen s celimi števili: celoštevilčna rešitev
  13.      céloštevílski  -a -o prid. (ẹ̄-) mat. izražen s celimi števili: celoštevilska rešitev
  14.      celôta  -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig
  15.      celotédenski  -a -o [dǝn] prid. (ẹ̑) ki traja cel teden: plod celotedenskega dela / celotedenski program prireditev
  16.      celôten  -tna -o prid., celôtnejši (ó) 1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke 2. redko enoten, skladen: šolska vzgoja naj bo čimbolj celotna
  17.      celôtnost  -i ž (ó) lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti
  18.      celôtnosten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na celotnost: celotnosten pogled na svet celôtnostno prisl.: dojemati arhitekturo celotnostno
  19.      celotónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cel ton: celotonska lestvica
  20.      celovečérec  -rca m (ẹ̑) žarg., film. celovečerni film: posneti celovečerec; premiera celovečerca
  21.      celovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra
  22.      celovít  -a -o prid., celovítejši () knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito
  23.      celovítost  -i ž () knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav
  24.      célozemlják  -a m (ẹ̄-á) jur., nekdaj lastnik celega grunta
  25.      celuláren  -rna -o prid. () biol., navadno v zvezi celularna teorija nauk o sestavi organizmov iz celic

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA