Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Cel (257-281) 
- škrníceljček -čka [cǝl] m (ȋ) manjšalnica od škrnicelj: škrniceljček bonbonov ♪
- špícelj -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj ♪
- špíncelj -clja m (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev ♪
- štrbóncelj -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
- štŕcelj -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
- vèčcéličen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) biol. ki je iz več celic; mnogoceličen: večcelične rastline, živali ◊ etn. večcelična hiša hiša, ki ima več prostorov ♪
- violončelíst -a m (ȋ) muz. kdor igra violončelo: kot solist nastopa znani violončelist ♪
- violončélo -a m (ẹ̑) muz. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati (na) violončelo; zvoki violončela; skladba za violončelo / učiti, vaditi violončelo igranje tega glasbila ♪
- zacelína -e ž (í) agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju ♪
- zacelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaceliti: zacelitev rane ♪
- zacelíti in zacéliti -im, in zacéliti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla zacéljen -a -o: zaceljena rana ♪
- zaceljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da zaceliti: rana je zaceljiva ♪
- zacélo prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno popolnoma, čisto: roka mu je zacelo odpovedala / njo sem komaj slišal, zacelo nič pa nisem slišal drugih ♪
- začêlen -lna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na začelje: začelni deli vojske / začelni prizidki; začelna stena ♪
- začêliti -im in začelíti -čélim dov. (é; ȋ ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: začeliti hlode ♪
- začêlje in začélje -a s, rod. mn. začêlij in začélij tudi začêlj in začélj (ȇ; ẹ̑) 1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali: začelje kolone, sprevoda 2. zadnja stran stavbe: začelje palače / stavba stoji v začelju stare šole ♪
- zgórnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na zgornjo čeljust: zgornji čeljustnici oklepata zgornječeljustno votlino ♪
- absolútnost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja ♪
- acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza ♦ tekst. acetatno vlakno ♪
- acetílen -lna -o (ȋ) pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina ♪
- afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera ♪
- áfriški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav ♦ zool. afriški slon ♪
- aglutinácija -e ž (á) 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon ♪
- aglutinát -a m (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic ♪
- aglutinín -a m (ȋ) med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice ♪
132 157 182 207 232 257 282 307 332 357 
