Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cel (2.432-2.456)


  1.      partíjnost  -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost partijnega: partijnost literature; načela partijnosti v znanosti ♪
  2.      pasátnik  -a m (ȃ) knjiž. pasat: začel je pihati pasatnik ♪
  3.      pásji  -a -e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / kot kletvica: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo 2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje 3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli 4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina 6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige 7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa 8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet ● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje ◊ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus pásje prisl.: pasje se počutim; pasje ponižen, vdan; dan je pasje vroč ∙ plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ♪
  4.      pásti  pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči / listje je že padlo z drevja odpadlo 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil / nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so / padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne ● pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh ◊ fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel pádel -dla -o: postaviti spomenik padlim borcem; nanovo padli sneg ∙ evfem. padla dekleta vlačuge, prostitutke ♦ rel. padli angel hudič; sam.: grobovi padlih ♪
  5.      pastirčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti pastirček: mati mu je umrla, ko je začel pastirčevati ♪
  6.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
  7.      patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
  8.      paviljón  -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov ♪
  9.      pávza 1 -e ž (ȃ) 1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici; odmor: podaljšati, skrajšati pavzo; med pavzo si je skuhala kavo; kratka, polurna pavza; dopoldanska pavza // šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: med pavzo so se učenci zbirali na hodniku / glavna pavza // čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: pavza bo po peti točki sporeda; med pavzo so se gledalci sprehajali po foyerju 2. premor: pavze so dajale izrečenim mislim poseben poudarek / med branjem je delal pavze 3. muz. enota za trajanje prekinitve tonov: pavza celinka, četrtinka // znak za to enoto: napisati pavzo na četrto notno črto ♪
  10.      pázduha  -e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec ● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči ◊ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi ♪
  11.      pazíti  in páziti -im nedov. (ȋ á ȃ) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti // imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica 2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje 3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pismenega izdelka / kot ukaz psu pazi 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo 5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel ● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika pazíti se in páziti se 1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka pazèč -éča -e: stal je negibno, pazeč na vsak šum ♪
  12.      páž  tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á) 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine ♪
  13.      pecljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pecelj: češnjev list je pecljat ♦ bot. pecljati cvet, list; gastr. pecljati kozarec kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom ♪
  14.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  15.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  16.      pedagógičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. pedagoški: pedagogična praksa / pedagogična načela / pedagogične razprave ♪
  17.      pedál  -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ) 1. del priprave, stroja a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual ● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti ♪
  18.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege ♪
  19.      pelóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pelod: pelodna celica / pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici ♪
  20.      péping  -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping ♪
  21.      percipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti ♪
  22.      perjánica  -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
  23.      permanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena ♪
  24.      permeabílnost  -i ž (ȋ) knjiž. sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam; prepustnost: povečati permeabilnost / permeabilnost celične membrane, opne, pergamenta ♦ fiz. magnetna permeabilnost razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in gostoto magnetnega polja v praznem prostoru ♪
  25.      perút  -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala 3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut 4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut 5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela ● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi ♪

   2.307 2.332 2.357 2.382 2.407 2.432 2.457 2.482 2.507 2.532  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA