Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cel (201-225)



  1.      parcélica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od parcela: kupil si je parcelico ob morju
  2.      parcelíranje  -a s () glagolnik od parcelirati: parceliranje zemljišča / parceliranje različnih podjetij
  3.      parcelírati  -am nedov. in dov. () deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke parcelírati se publ. deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala
  4.      par excellence  [parekseláns] prisl. () knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence
  5.      celj  -clja m (é) del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj ∙ ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledatigastr. zoženi del kozarca za prijemanje
  6.      celjček  -čka [cǝl] m (ē) manjšalnica od pecelj: potrgati peceljčke ribezu
  7.      čel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
  8.      pocelíti  in pocéliti -im, in pocéliti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti: mazilo je pocelilo rane; praske so se mu pocelile / roka se je pocelila
  9.      počêlo  -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je počelo napredka / umetnost je v svojem počelu avtobiografska ♦ filoz. prvi vzrok vsega, kar je
  10.      pòdcelína  -e ž (-í) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del celine: indijska podcelina
  11.      podčeljústen  -tna -o prid. () ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo
  12.      pòdnačêlnik  -a m (-) nekdaj namestnik načelnika: izvoliti podnačelnika gasilskega društva
  13.      pólcelulóza  -e [c] ž (ọ̑-ọ̑) teh. vlaknata snov, izdelana iz lesa delno kemično, delno mehansko: izdelovati papirno embalažo, karton iz polceluloze
  14.      porcelán  -a m () loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana // izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelan ◊ teh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki
  15.      porcelánast  -a -o prid. () ki je iz porcelana: porcelanast krožnik; porcelanasta posoda / velika porcelanasta pipa // podoben porcelanu: porcelanaste hišice morskih polžev / knjiž., ekspr. ženska s porcelanasto kožo zelo belo, gladko
  16.      porcelánka  -e ž () knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke ◊ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris
  17.      porcelánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na porcelan: porcelanska masa / porcelanska industrija / pridobivanje porcelanske gline 2. porcelanast: porcelanski krožnik; krhka porcelanska skodelica
  18.      postajenačêlnik  -a m () šef postaje: postajenačelnik in prometnik
  19.      prácélica  -e ž (-ẹ̑) knjiž. prvotna, osnovna enota česa: skupina predstavlja pracelico celotnega gibanja / posamezne anekdote so pracelice njegovega romana
  20.      prápočêlo  -a s (-é) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: prapočelo sveta
  21.      prepíčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. preveč pičel: prepičel pridelek; prepičla hrana prepíčlo prisl.: prepičlo hranjeni otroci
  22.      pričêliti  -im in pričelíti -čélim dov. (é; ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: pričeliti hlode
  23.      pročêlen  in pročélen -lna -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na pročelje: pročelni okraski / pročelna soba / pročelna stran stavbe pročelje
  24.      pročêlje  in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (; ẹ̑) 1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico ♦ arhit. glavno, stransko pročelje 2. knjiž., redko sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo: posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra
  25.      ranocélnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od ranocelnik: ranocelnica mu je obvezala krvavečo roko

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA