Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cel (107-131)



  1.      čêlovnik  -a m (é) les. del hloda, ki se odžaga ali odseka pri čeljenju
  2.      accelerándo  [ače-] prisl. () muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
  3.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
  4.      akceleracíjski  -a -o () pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
  5.      akcelerátor  -ja m () 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
  6.      akcelerírati  -am dov. in nedov. () avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti
  7.      celj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
  8.      bíncelj  -clja m (í) del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato
  9.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku
  10.      bréncelj  -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
  11.      brenčélica  -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic
  12.      breznačêlen  -lna -o prid. () ki je brez načel: breznačelni in neznačajni ljudje / breznačelni konkurenčni boj; breznačelno popuščanje
  13.      breznačêlnež  -a m () ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži
  14.      breznačêlnost  -i ž () stanje brez načel: politična breznačelnost; breznačelnost v literaturi / onemogočil se je s svojo breznačelnostjo
  15.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo
  16.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
  17.      brúncelj  -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar)
  18.      bučéla  -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju
  19.      celj  -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi
  20.      celj  -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
  21.      celjček  -čka [cǝl] m () manjšalnica od cucelj
  22.      črnočêl  -a -o prid. ( ē) zool., v zvezi črnočeli srakoper srakoper s črnim čelom, Lanius minor
  23.      črnočêlec  in črnočélec -lca m (; ẹ̑) nar. črnočeli srakoper
  24.      docéla  prisl. (ẹ̑) knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil
  25.      dvócéličen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) etn., navadno v zvezi dvocelična hiša hiša, ki ima dva prostora

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA