Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Cel (101-125)


  1.      čeljústnik  -a m (ȗ) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: fant je velik čeljustnik / strupeni čeljustniki so obirali mladi par ♪
  2.      čêlnica  -e ž (ȇ) 1. anat. čelna kost: prebil si je čelnico 2. nar., navadno v zvezi s panjski čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča; (panjska) končnica: poslikane panjske čelnice 3. nar. čelna deska postelje; končnica: rjuha je segala čez čelnico ♪
  3.      čêlničen  -čna -o (ȇ) pridevnik od čelnica: čelnična votlina ♪
  4.      čêlnik  -a m (ȇ) kdor je na čelu skupine ljudi, živali: kolona je pogosto menjala čelnika ◊ etn. širok vezen rob pri avbi; vet. čelni jermen pri uzdi in oglavniku; zgod. starešina v rodovno-plemenski družbi ♪
  5.      čélo  -a m (ẹ̑) muz. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom; violončelo: v orkestru igra čelo ♪
  6.      čêlo  -a s (é) 1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje 2. sprednji, začetni del a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo 3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde 4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije; delavski razred s komunistično partijo na čelu ● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi ◊ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon ♪
  7.      čêlovnik  -a m (é) les. del hloda, ki se odžaga ali odseka pri čeljenju ♪
  8.      accelerándo  [ače-] prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče ♪
  9.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti ♪
  10.      akceleracíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki ♪
  11.      akcelerátor  -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
  12.      akcelerírati  -am dov. in nedov. (ȋ) avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti ♪
  13.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj ♪
  14.      bíncelj  -clja m (í) del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato ♪
  15.      bradúcelj  -clja m (ú) vet. šop dolgih dlak na kozjem podbradku ♪
  16.      bréncelj  -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni ♪
  17.      brenčélica  -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic ♪
  18.      breznačêlen  -lna -o prid. (ȇ) ki je brez načel: breznačelni in neznačajni ljudje / breznačelni konkurenčni boj; breznačelno popuščanje ♪
  19.      breznačêlnež  -a m (ȇ) ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži ♪
  20.      breznačêlnost  -i ž (ȇ) stanje brez načel: politična breznačelnost; breznačelnost v literaturi / onemogočil se je s svojo breznačelnostjo ♪
  21.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo ♪
  22.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
  23.      brúncelj  -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) ♪
  24.      bučéla  -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju ♪
  25.      cécelj  -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA