Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bula (127)



  1.      búla 1 -e ž (ú) 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula
  2.      búla 2 -e ž (ú) pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo; bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom // kovinski pečat na tej listini
  3.      búla 3 -e ž () v muslimanskem okolju, nekdaj poročena ženska: bula je snela feredžo
  4.      búlast  -a -o prid. (ú) 1. podoben buli: bulaste tvorbe 2. poln bul: ves obraz ima razbit in bulast
  5.      búlav  -a -o prid. (ú) poln bul: bulava koža
  6.      buláva  -e ž () na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava
  7.      búlavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože
  8.      ambulánca  -e ž () 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov 2. redko ambulanta
  9.      ambulánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
  10.      ambulánta  -e ž () 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
  11.      ambulánten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno
  12.      ambulatórij  -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke
  13.      čebúla  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine ♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
  14.      čebúlar  -ja [tudi čǝb] m () 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji ◊ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
  15.      čebúlast  -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura; čebulasta vaza ♦ arhit. čebulasta kupola
  16.      ekstabulácija  -e ž (á) jur. črtanje, izbris intabulacije, izknjižba
  17.      bula  -e ž () 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi
  18.      fabulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena
  19.      fabulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove
  20.      bula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  21.      inkunábula  -e ž (ā) biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul
  22.      intabulácija  -e ž (á) jur. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin; vknjižba
  23.      kobúla  -e ž (ú) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah ♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja
  24.      kobúlast  -a -o prid. (ú) podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti ♦ bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora
  25.      bula  -e ž (ẹ̑) astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami; meglica: nebula v Orionu

1 26 51 76 101 126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA