Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Budisti (13)



  1.      budístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere
  2.      bónec  -nca m (ọ̑) 1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo 2. slabš., redko vplivna oseba stranke: nacistični bonci
  3.      budíst  -a m () pripadnik budizma: budisti in mohamedanci; nauki budistov
  4.      budístovski  -a -o prid. () redko budističen: budistovska kultura
  5.      dálajláma  -e m (-á) v Tibetu verski in posvetni poglavar: budistična duhovščina pod vodstvom dalajlame
  6.      híndu  -ja m () pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani
  7.      meníh  tudi menìh -íha [tudi mǝn] m (í; í) 1. član samostanskega, verskega reda: postati menih; živi kot menih osamljeno; skromno, preprosto / frančiškanski menih frančiškan / budistični menihi // rel. član starejšega samostanskega reda, ki živi ločeno od drugih ljudi: strogo življenje menihov / kartuzijanski menihi kartuzijanistar. beli menihi cistercijani 2. gastr. podolgovato pleteno pecivo iz kvašenega testa s pirhom ali jajčno lupino na enem koncu, znano na Primorskem in Notranjskem: za veliko noč je spekla menihe
  8.      pagóda  -e ž (ọ̑) v budističnem okolju stavba, namenjena za verske obrede: mesta z mogočnimi pagodami; indijske, kitajske pagode
  9.      religióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost religioznega, vernost: njegova religioznost se je poglobila / budistična, krščanska religioznost / religioznost te pesmi je očitna
  10.      sinkretízem  -zma m () knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov
  11.      stúpa  -e ž (ū) v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe
  12.      taoíst  -a m () pripadnik taoizma: taoisti in budisti
  13.      têmpelj  -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA