Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bor (376-400)



  1.      bôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira orožje iz najstarejših časov; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo bojneustalj. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprtvoj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi
  2.      bojevánje  -a s () glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj
  3.      bojeváti se  -újem se nedov.) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno bojeváti star. udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države
  4.      bojévnik  -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma ♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne
  5.      bojíšče  -a s (í) kraj oboroženega spopada: oditi na bojišče; pasti na bojišču; poročila z bojišča; pren. v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo
  6.      bojník  -a m (í) zastar. borec, vojak, bojevnik: čvrst bojnik / bojnik za zmago resnice
  7.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
  8.      boléhati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival
  9.      bolgárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Bolgare ali Bolgarijo: bolgarski jezik; bolgarske vezenine / bolgarski borci
  10.      botánik  -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov
  11.      božják  -a m (á) nekdaj novec majhne vrednosti: stisnil mu je v roke tri božjake // ekspr. denar sploh: nima božjaka v žepu; biti brez božjaka ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja
  12.      bracêra  -e ž () navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva
  13.      bradníca  -e ž (í) star. helebarda: oboroženi so bili s sulicami in bradnicami
  14.      bragóc  -a m (ọ̑) istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom
  15.      brámec  -mca m () navt. vrhnji del sestavljenega jambora; zgornji podaljšek
  16.      bratomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna
  17.      bratomorílec  -lca [c] m () kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci
  18.      bravúra  -e ž () 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure 2. star. pogumnost, drznost: boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju
  19.      brezkompromísen  -sna -o prid. () ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa
  20.      brezpôselnost  -i [sǝl] ž () pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost
  21.      bríg  -a m () navt. dvojambornica s križnimi jadri: tovoriti les na brig; trgovski brig
  22.      brigáda  -e ž () 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo
  23.      brigantína  -e ž () navt. jadrnica z dvema jamboroma: brigantina plove v pristan; gusarska brigantina
  24.      brívski  -a -o prid. () nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol
  25.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA