Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bor (301-325)



  1.      ambasádor  -ja m () najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
  2.      ampêrméter  -tra m (-ẹ̄) elektr. priprava za merjenje jakosti električnega toka: vključiti ampermeter; laboratorijski, prenosni ampermeter
  3.      análogon  -a m () knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
  4.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
  5.      ángelski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo
  6.      animácija  -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
  7.      ankéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na anketo: anketna metoda dela; odgovoriti na anketna vprašanja / izpolniti anketni list / anketni odborfilm. anketni film filmski prikaz javnega mnenja o kakem sodobnem vprašanju
  8.      antánta  -e ž () zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
  9.      ántifašíst  -a m (-) kdor je proti fašizmu: aktiven antifašist; koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste
  10.      antifóna  -e ž (ọ̑) rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone // kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov
  11.      antikríst  -a m () ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
  12.      antologíja  -e ž () zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
  13.      antologíjski  -a -o () pridevnik od antologija: antologijski izbor
  14.      antolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
  15.      antropométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antropometrijo: antropometrični laboratorij / antropometrični podatki
  16.      apél  -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen
  17.      apezéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
  18.      arhitéktovski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte: arhitektovsko zborovanje
  19.      aristokratízem  -zma m () kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti
  20.      arkebuzír  -ja m (í) nekdaj vojak, oborožen z arkebuzo: mušketirji in arkebuzirji
  21.      armáda  -e ž () 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic ◊ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
  22.      ármija  -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo ♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala
  23.      arteficiálen  -lna -o prid. () med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus
  24.      artileríja  -e ž () vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
  25.      asésor  -ja m (ẹ̑) v nekaterih državah prisednik, član sodnega zbora

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA