Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bor (201-225)


  1.      rokobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoborce ali rokoborbo: rokoborsko tekmovanje / rokoborsko društvo ♪
  2.      sábor  -a m (á) 1. na Hrvatskem skupščina: sklepi sabora / hrvatski sabor 2. zlasti v ruskem okolju večja, pomembnejša cerkev: Petropavlovski sabor 3. v pravoslavni cerkvi cerkveni zbor: sklicati cerkveni sabor ♪
  3.      seboréja  -e ž (ẹ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi, lojavost ♪
  4.      slaborásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) redko slabo razvit, zakrnel: slaboraslo drevo / slaborasel otrok ♪
  5.      slaborôden  -dna -o prid. (ó) 1. ki slabo rodi: slaborodna vrsta češenj; slaborodno drevo ♦ agr. slaborodno leto leto, v katerem sadno drevje slabo rodi 2. ki ima malo pogojev za uspevanje rastlin: slaborodni hriboviti predeli; slaborodne obmorske dežele 3. ki ni sposoben imeti veliko potomcev: zaščititi slaborodne sesalce ♪
  6.      sòbórec  -rca m (ȍ-ọ̑) kdor je skupaj s kom borec za kaj: spodbujati soborce / tovarištvo med soborci borci / biti politični soborec koga ♪
  7.      sòbórka  -e ž (ȍ-ọ̑) ženska oblika od soborec: med okupacijo je bila soborka svojega moža; odnos borcev do sobork ♪
  8.      srborít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki se hitro razjezi, stepe: srboriti fantje / srborito obračunavanje srboríto prisl.: srborito gledati ♪
  9.      srborítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže ♪
  10.      srborítiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost: razgrajal je in srboritil ♪
  11.      srborítka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se hitro razjezi, stepe: ta deklica je prava srboritka ♪
  12.      srborítnež  -a m (ȋ) srboritež: fant je pravi srboritnež ♪
  13.      srborítnica  -e ž (ȋ) srboritka: mlada srboritnica ♪
  14.      srborítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro razjezi, stepe: znan je po svoji srboritosti ♪
  15.      súborbitálen  -lna -o prid. (ȗ-ȃ) teh., navadno v zvezi suborbitalni polet polet po balistični krivulji ♪
  16.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji ♪
  17.      subordinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju ♪
  18.      tábor  -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor ♪
  19.      táborec  -rca m (á) prebivalec tabora: življenje taborcev // udeleženec tabora: pridružil se je taborcem ♪
  20.      táboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev ♪
  21.      taboríšče  -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov ♪
  22.      taboríščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve ♪
  23.      taboríščnica  -e ž (ȋ) ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic ♪
  24.      taboríščnik  -a m (ȋ) kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki ♪
  25.      taboríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA