Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bor (176-200)



  1.      odbórništvo  -a s (ọ̑) dejavnost odbornikov: odložiti, sprejeti odborništvo / doletela ga je čast odborništva
  2.      odbôrov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na odbor: odborova seja / vsa odborova prizadevanja so bila brez uspeha
  3.      perborát  -a m () kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat
  4.      pobórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pobornik: bila je vneta pobornica te politike / pobornica za ženske pravice
  5.      pobórnik  -a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik
  6.      podobobórstvo  -a s (ọ̑) knjiž. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: protestantsko podoboborstvo
  7.      pòdodbòr  -ôra m (- -ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog v okviru odbora: sestaviti pododbor
  8.      preboríti se  -ím se dov., prebóril se ( í) redko prebiti se: preboriti se skozi zamete / preboriti se skozi težave / preboriti se do lastnega pesniškega jezika
  9.      pribòr  -ôra m ( ó) predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor; jesti s priborom; nerjaveč pribor; pribor iz alpake; posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik // navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje ♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor
  10.      priboríti  -ím dov., pribóril ( í) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: priborili so nam svobodo, zmago; priboriti si mir z orožjem 2. s prizadevanjem priti do česa: priboriti enakopravnost slovenskemu jeziku; priboriti premoženje za otroke; priboriti se do spoznanja; priboriti si pravico, priznanje, ugled priborjèn -êna -o: težko priborjena svoboda
  11.      prižuboréti  -ím dov. (ẹ́ í) žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček
  12.      prvobórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje
  13.      prvoborílec  -lca [c tudi lc] m () star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo
  14.      prvoborítelj  -a m () zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice
  15.      prvoboríteljica  -e ž () ženska oblika od prvoboritelj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda
  16.      prvobórka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od prvoborec: v vasi so odkrili spominsko ploščo prvoborki / prvoborka za svobodo
  17.      razbòr  -ôra m ( ó) knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocenazastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor
  18.      razbóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana
  19.      razborít  -a -o prid., razborítejši () 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit
  20.      razborítež  -a m () ekspr. zelo živahen, nemiren človek: le s težavo je mirila male razboriteže
  21.      razborítost  -i ž () 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost
  22.      razžuboréti se  -ím se dov. (ẹ́ í) ekspr. začeti močno žuboreti: voda se je razžuborela in razpenila
  23.      rogobóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. bojevit, napadalen: rogoboren človek / rogoboren spis
  24.      rokobórba  -e ž (ọ̑) šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal: tekmovati v rokoborbi; rokoborba in boks ♦ šport. rokoborba v grško-rimskem slogu pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor
  25.      rokobórec  -rca m (ọ̑) športnik, ki goji rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA