Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bon (48-72)



  1.      ebonít  -a m () črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita
  2.      eboníten  -tna -o prid. () ki je iz ebonita: ebonitna palica, plošča
  3.      gibón  inbon -a m (ọ̑; ) najmanjša človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v južni Aziji: gibki giboni; giboni in orangutani
  4.      grbonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
  5.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol ogljikove kisline
  6.      ízvenabonmájski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-) gled. ki ni za abonente: abonmajski in izvenabonmajski koncerti; izvenabonmajska predstava
  7.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  8.      karbonár  -ja m (á) zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje
  9.      karbonárski  -a -o (á) pridevnik od karbonar: karbonarsko gibanje
  10.      karbonárstvo  -a s () zgod., v Italiji dejavnost karbonarjev: obtožili so ga karbonarstva; organizatorji karbonarstva
  11.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  12.      karbonáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
  13.      karbonizácija  -e ž (á) glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne
  14.      karbonizírati  -am nedov. in dov. () redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v ogljetekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
  15.      karbónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir
  16.      pogubonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj
  17.      ribón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus
  18.      ribonukleínski  -a -o prid. () biol., kem., v zvezi ribonukleinska kislina nukleinska kislina, ki vsebuje ribozo: vloga ribonukleinske kisline v celici; ribonukleinska kislina in beljakovine
  19.      slabonaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima slabe, nepoštene namene: spoznali so ga za slabonamernega in zavistnega človeka / slabonamerna kritika
  20.      škribôntar  -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar
  21.      štrbóncelj  -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji
  22.      trombón  -a m (ọ̑) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom; pozavna: igrati trombon
  23.      tromboníst  -a m () muz. kdor igra trombon; pozavnist: trombonist simfoničnega orkestra
  24.      žabón  -a m (ọ̑) ekspr. 1. žabji samec: oglašanje žabonov; žabe in žaboni 2. majhen otrok: vzeti jokajočega žabona v naročje
  25.      anorgánski  -a -o prid. () kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine

   1 23 48 73 98 123 148 173 198  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA