Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Boj (707-731)


  1.      kàj  čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim // ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj« ● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam ♪
  2.      kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
  3.      kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja ♪
  4.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo ♪
  5.      kanclíjščina  -e ž (ȋ) pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini ♪
  6.      kanú  -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
  7.      kapétan  -a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina 2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan ♪
  8.      kapitulácija  -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države ♪
  9.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
  10.      kapitulírati  -am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / meščanska inteligenca je morala kapitulirati pred revolucijo / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam ♪
  11.      kápselj  -na [sǝl] m (á) nižje pog. vžigalna kapica: udariti po kapseljnu // naboj za (otroške) pištole: kapselj poči / pištolica na kapseljne ♪
  12.      karavána  -e ž (ȃ) 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli ● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje ♪
  13.      karé  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kvadratast, četverokoten kompleks: kare z jablanami / zazidalni kare 2. voj. vojaška enota, razporejena v obliki četverokotnika: na trgu je stal kare / vojaki so napravili kare / postaviti četo v kare // nekdaj večja vojaška enota, razporejena za boj v obliki četverokotnika: zagnati se proti kareju 3. gastr. telečji ali svinjski hrbet s kostmi: razrezati kare / kilogram kareja ♪
  14.      kariêra  -e ž (ȇ) nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera ∙ ekspr. narediti kariero uspeti // navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera ♪
  15.      karierízem  -zma m (ȋ) slabš. boj, prizadevanje (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: karierizem in oportunizem ♪
  16.      kartéča  -e ž (ẹ̑) nekdaj topovski naboj, napolnjen z jeklenimi kroglicami: vložiti kartečo v top ♪
  17.      kasón  -a m (ọ̑) žarg. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu; keson: naložiti na kason; stranica kasona; tovorni avto s štiri metre dolgim kasonom ♪
  18.      kástovstvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. delitev na kaste: vpliv kastovstva na gospodarsko stanje dežele / socialno kastovstvo / slabš. boj proti birokratskemu kastovstvu ♪
  19.      kátadiópter  -tra m (ȃ-ọ́) avt. svetlobni odbojnik ♪
  20.      katámaran  -a m (ȃ) 1. zlasti v indijskem in južnoameriškem okolju splav iz dveh vzporednih, med seboj povezanih hlodov: uporabljati katamaran za prevažanje ob obali 2. navt. ladja ali čoln z dvema vzporednima, med seboj povezanima trupoma: velika stabilnost katamaranov / potniški katamaran ♪
  21.      katárza  -e ž (ȃ) knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza ♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi ♪
  22.      katastrófa  -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem ♪
  23.      kategóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden / na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ◊ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; jur. kategorična pravna norma kategórično prisl.: kategorično odkloniti izvršitev ukaza ♪
  24.      kázati  tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu // navadno v zvezi s pot voditi, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče 2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst / tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute 3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki 4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma // nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal 5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže / obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo 6. delati vidno, opazno a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav. ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela // nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje 7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je // elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega ● ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev kázati se tudi kazáti se delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje: kazal se je v ponošenem cilindru / rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal / življenje se mu kaže v pravi luči kazáje: vlekel ga je s seboj, kazaje na grm; kazaje s pogledom, prstom proti sobi kažóč -a -e: zastar. govoril je, kažoč nanjo; kažoč ji pot ♪
  25.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona ♪

   582 607 632 657 682 707 732 757 782 807  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA