Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Boj (107-131) 
- probójen -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo ♪
- probójnost -i ž (ọ̄) redko prebojnost: probojnost izstrelka ● publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost ♪
- razbòj -ôja m (ȍ ó) zastar. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razboja ♪
- razbójen -jna -o prid. (ọ̑) zastar. razbojniški: razbojna tolpa / razbojne zgodbe ♪
- razbójnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od razbojnik: razbojniki in razbojnice ♪
- razbójnik -a m (ọ̑) 1. kdor napada, ropa in ubija ljudi: v teh krajih je bilo veliko razbojnikov; poveljnik razbojnikov / cestni razbojnik / ekspr. ponoči se okoli naselja potika razbojnik tiger ∙ ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno ♦ jur. morski razbojnik 2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: to so razbojniki, ne pa sosedje / kot psovka sram te bodi, razbojnik // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti razbojniki so spet razbili šipo; postal je pravi razbojnik ♪
- razbojnikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delovati, živeti kot razbojnik: razbojnikovali so po gozdovih in cestah ♪
- razbójniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razbojnike: razbojniško skrivališče, zbirališče / razbojniški napad / razbojniška tolpa / razbojniški fantje ∙ ekspr. bal se je njegovega razbojniškega pogleda hudobnega ♪
- razbójništvo -a s (ọ̑) dejavnost razbojnikov: kaznovati zaradi razbojništva / zatirati razbojništvo // ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: to razbojništvo ti bom le težko oprostila ♪
- razbójstvo -a s (ọ̑) star. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razbojstva / poročila o razbojstvih upornikov ♪
- razrednobójen in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature ♪
- ribojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z ribami: ribojedi ptiči ♪
- sòbojévnica -e ž (ȍ-ẹ̑) soborka: delavci so gledali na ženske kot na sobojevnice za pravice ♪
- sòbojévnik -a m (ȍ-ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja ♪
- sòbojévništvo -a s (ȍ-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom ♪
- šabójev -a -o prid. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabojev nagelj šabo nagelj: gojiti šabojeve nageljne ♪
- šebój -a m (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri: vonj šeboja ♪
- tróbòj -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) šport. 1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj; zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj 2. navadno v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju ♪
- tróbójen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) zastar. tribarven: trobojna zastava ♪
- trobójnica -e ž (ọ̑) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobojnico; francoska trobojnica; trobojnica z rdečo zvezdo ♪
- ubòj -ôja m (ȍ ó) glagolnik od ubiti 1: zagrešiti uboj; biti obsojen zaradi uboja / uboj iz koristoljubja, ljubosumnosti; uboj na zahrbten način ♦ jur. naklepni uboj naklepna povzročitev smrti človeka; umor; uboj na mah v močni razdraženosti ♪
- ubójen -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. ubijalen: ubojni namen / delo je bilo ubojno ubijajoče ♦ voj. ubojni učinek; ubojna letalska bomba ♪
- ubójnik -a m (ọ̑) zastar. ubijalec: roparji in ubojniki / ubojniki kralja ♪
- ubójstvo -a s (ọ̑) zastar. uboj: biti zaprt zaradi ubojstva ♪
- zabòj -ôja m (ȍ ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje; odpreti zaboj; zbiti zaboj iz desk; zabiti pokrov na zaboj; zlagati knjige v zaboj; kovinski zaboj; zaboj s strelivom; zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja ♪
1 7 32 57 82 107 132 157 182 207 
