Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (7.601-7.625)


  1.      likvidátorstvo  -a s (ȃ) polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu // slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: S temi željami smo se oglasili ravno v času, ko je prišlo pri nas spet do najhujšega likvidatorstva in frakcionaštva, in sicer na robiji v Mitrovici (Tito - M. Močnik) ♪
  2.      likvíden  -dna -o prid. (ȋ) 1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: postati likviden; likvidna banka; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo 2. ekon. ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv: likvidne premoženjske oblike; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja ♪
  3.      likvidírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa ♪
  4.      lílija  -e ž (í) vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti: cvetoča lilija; vonj lilij; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija ● star. pred svetom nosi lilijo dela se nedolžnega, čistega ◊ bot. kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; etn. bela bela lilija otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto; zool. morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea ♪
  5.      lílijevka  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov, Liliaceae ♪
  6.      límba  -e ž (ȋ) gozd. visokogorski bor, pogosten tudi v parkih; cemprin ♪
  7.      limfátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na limfo: limfatično tkivo ♦ anat. limfatični sistem limfni sistem; med. limfatična levkemija bolezen, za katero je značilen pojav rakavih limfocitov v krvi ♪
  8.      limít  -a m (ȋ) knjiž., redko določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa: limit provizije ♦ šport. na olimpiado so poslali le tiste športnike, ki so dosegli limit določene rezultate ali določeno število točk, ki so potrebni za udeležbo na pomembnem tekmovanju ♪
  9.      limónin  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na limono: okrasiti pečeno ribo z limoninimi krhlji; limonin sok; limonina lupina / dodati jedi nastrgano limonino lupinico zunanji, rumeni del lupine ♪
  10.      línčati  -am dov. in nedov. (ȋ) zlasti v ameriškem okolju ubiti krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja: pobesnela množica ga je hotela linčati; linčati črnca / ekspr. linčali me bodo, ko bodo to brali ♪
  11.      línija  -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. socialistična izgradnja se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Ježica—Vič; ladijska linija; letalska linija Beograd—Dubrovnik; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; sovražnik je uničil linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija // kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / žarg.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu 5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti sovražnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta // obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo 9. knjiž., navadno s prilastkom tok, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka ● žarg., polit. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; žarg., polit. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih ◊ jur. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; muz. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti ♪
  12.      lípan  -a m (ȋ) 1. sladkovodna riba z veliko, pisano hrbtno plavutjo: uloviti lepega lipana 2. poljud., navadno v zvezi morski lipan morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih, strok. cipelj ♪
  13.      lípec  -pca m (ȋ) nar. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec: Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec (F. Levstik) ♪
  14.      lípica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od lipa: ležati pod zeleno lipico ◊ bot. gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček ♪
  15.      lípid  -a m (ȋ) biol., kem. v vodi netopna, biološko navadno pomembna organska snov: motnje v metabolizmu lipidov ♪
  16.      lipoíd  -a m (ȋ) biol., kem. maščobi podoben lipid: razkroj lipoidov; ta hrana je bogata z lipoidi ♪
  17.      lípov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na lipo: kipec iz lipovega lesa; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko ∙ drži se kot lipov bog je neroden, molčeč ♪
  18.      lípovka 2 -e ž (í) nav. mn., bot. drevesa s srčastimi listi in dišečimi cveti v socvetjih, Tiliaceae ♪
  19.      lírast  -a -o prid. (ȋ) podoben glasbilu liri: lirasta oblika ♦ bot. lirasti list pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji pa se proti dnu zmanjšujejo lírasto prisl.: lirasto ukrivljeni rogovi ♪
  20.      lírika  -e ž (í) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem: lirika, epika, dramatika / ta pesem je čista lirika ki izraža le čustva // lirske pesmi: Prešernova lirika; izbor slovenske lirike / domoljubna, ljubezenska, refleksivna lirika; lirika v prozi 2. knjiž. liričnost, čustvenost: vpletati v pripoved liriko / ta prizor je lep primer plesne lirike ♪
  21.      lísa 1 -e ž (í) 1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: na steklu svetilke se je naredila črna lisa; na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise; vlažne lise na steni; žival z belo liso na glavi, repu / redko bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje; skozi vejevje je videl modre lise neba dele, kose; snežne lise se naglo krčijo ostanki snega; ekspr. velike sončne lise so ležale po sobi ∙ (od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve; cenzurna lisa mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo 2. nar. jasa: nabirati jagode na lisi // madež: ponošena obleka je imela obilo lis; pren., ekspr. vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem ◊ med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; um. barvna lisa barva, nanesena s potezo čopiča; vet. konjska lisa belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju ♪
  22.      lísast  -a -o prid. (í) 1. ki ima lise: lisasta krava; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev 2. nar. omejen, neumen: kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino ◊ vet. lisasta zvezda belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise; zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons lísasto prisl.: lisasto govoriti; lisasto zardeti ♪
  23.      lisíčar  -ja m (ȋ) lov. pes, izučen za lov na lisice: pes je pokazal, da bo dober lisičar ♪
  24.      lisíčina  in lisičína -e ž (ȋ; í) 1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino; vhod v lisičino // ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini 2. redko lisičje krzno: ovratnik iz lisičine ♪
  25.      lisičják  tudi lisíčjak -a m (á; ȋ) bot., navadno v zvezi kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪

   7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA