Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (7.201-7.225)


  1.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
  2.      kròp  krôpa tudi krópa m (ȍ ó, ọ́) 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč / popariti krmo s kropom 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh ● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela ♪
  3.      kropílnica  -e [tudi u̯n] ž (ȋ) rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom // kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici ◊ bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina ♪
  4.      kropíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo ♪
  5.      krošé  -ja m (ẹ̑) šport. udarec pri boksu z zamahom roke od strani: premagal ga je z močnim krošejem / desni, levi kroše ♪
  6.      krôšnja  -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe ♪
  7.      krošnjáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
  8.      krošnjárjenje  -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno ♪
  9.      krošnjàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zelo razvito krošnjo: veter maje krošnjate bore; sedeli so pod krošnjato jablano ♪
  10.      krotíti  -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
  11.      krotovíčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu 2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili 3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala ● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil ◊ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe ♪
  12.      kròv  krôva m (ȍ ó) 1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov ∙ ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi ♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme 2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev // dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov ♪
  13.      krôven  -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico ♪
  14.      króžec  -žca m (ọ̑) manjšalnica od krog: risati črte in krožce / na stropu so migetali svetlobni krožci; krožci valov / repo je rezal na tanke krožce ♦ bot. čebulni krožec osrednji del čebulice ♪
  15.      krožílen  -lna -o prid. (ȋ) fiz., v zvezi krožilna hitrost hitrost, ki jo ima vrteče se telo na obodu kroga ♪
  16.      krožíti  in króžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži ● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran ◊ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga krožèč -éča -e: krožeči jastrebi ♪
  17.      króžnik  -a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika: pojesti dva krožnika krompirja 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno krožniku: velik krožnik zvočnika / publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka ● ekspr. prinesti vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže ♪
  18.      kŕpa  -e ž (ŕ) 1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj / kožna krpa // kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo; kuhinjska krpa; krpa za pomivanje posode 2. manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju: krojač je vrnil vse krpe; iz raznobarvnih krp narejena oblekica / od plašča je ostalo veliko krp // tak kos za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: prišiti krpo na rokav / prilepiti krpo na zračnico kos gume / ekspr. na obleki je bila krpa pri krpi obleka je bila zelo zakrpana 3. nav. ekspr. kar je po obliki podobno krpi: list je imel več krp / megla se je raztrgala na krpe; po njivah leži sneg v krpah 4. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: imeli so samo dve krpi zemlje; videla se je krpa neba / niti krpe svojega sveta nima prav nič; pren., knjiž. meglene krpe spominov ◊ bot. krpa del deljenega cvetnega ali zelenega lista; gozd. sejati na krpe sejati na manjše, med seboj ločene površine; med. pljučna krpa pljučni reženj ♪
  19.      krpálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na krpanje: krpalni pribor / krpalni postopek ♪
  20.      kŕpanec  -nca m (ŕ) nit, navadno bombažna, za krpanje zlasti nogavic: barvasti krpanec ♪
  21.      krpàt  -áta -o prid. (ȁ ā) bot., v zvezi krpati list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do polovice ♪
  22.      kŕpati  -am nedov. (r̄) 1. s krpo prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del česa: krpati hlače; krpa in šiva / začel je krpati čevlje / krpati nogavice z delanjem goste nitne mreže prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del nogavice 2. ekspr. delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj, popravljati: spomladi so cesto samo krpali; krpati slamnato streho / krpati stare lonce // slabš. izboljševati, izpopolnjevati: krpati znanje učencev / neprestano krpajo svoj program ♪
  23.      kŕplja  -e ž (ŕ) nav. mn. 1. priprava z ovalnim obodom, ki je znotraj mrežasto prepleten, za hojo zlasti po snegu: nataknil si je krplje; dereze in krplje 2. nar. vzhodno priprava iz ovalnega obroča in vrvi, ki se uporablja za prenašanje zlasti krme: oprtati si krplje; naložil je polne krplje trave ♪
  24.      kŕst  -a m (ȓ ŕ) 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen ♦ rel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne 3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst ● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar ♪
  25.      kŕsten  -tna -o prid. (r̄) nanašajoč se na krst: krstni in birmanski boter; krstni obred; velika krstna pojedina / krstni kamen; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; krstna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo krščenci; krstno ime ime, ki se dobi pri krstu / krstna izvedba domače drame; svečana krstna predstava ∙ star. krstni list izpisek iz rojstne matične knjige; star. krstno ime (rojstno) ime ♪

   7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA