Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (676-700)

676.      dóbov  -a -o prid. (ọ̑) star. hrastov: dobov gozd, les ♪
677.      dobovína  -e ž (í) star. hrastov les: miza iz dobovine ♪
678.      dóbovje  -a s (ọ̑) star. hrastov gozd: gosto dobovje ♪
679.      droboléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. žvrgoleti, peti: nekje v bližini so droboleli slavci; škrjanci drobolijo ♪
680.      drobóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od drobovje: drobovne mišice ♪
681.      drobovína  -e ž (í) 1. užitno živalsko drobovje: prodajamo jetra, pljuča in drugo drobovino; goveja drobovina 2. redko drobovje sploh: odstraniti drobovino iz ribe ♪
682.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
683.      družboslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za družboslovje: birokratizem je v središču zanimanja številnih družboslovcev / ruski realisti so bili odlični družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci ♪
684.      družboslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družboslovje: družbosloven pretres položaja današnje žene / družboslovna publicistika, študija / skrb za družboslovno izobrazbo študentov ♪
685.      družboslóvje  -a s (ọ̑) znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja: velik razmah družboslovja v dvajsetem stoletju; predavanje iz družboslovja; reševanje vprašanj s področja družboslovja / marksistično družboslovje ♪
686.      družbovánje  -a s (ȃ) glagolnik od družbovati: rad se spominja družbovanja z mladostnimi prijatelji / družbovanje pri delu in učenju ♪
687.      družbováti  -újem nedov. (á ȗ) star. delati družbo: tiste čase je veliko družbovala bolnemu dekletu; vsi so mu radi družbovali ♪
688.      držávnozbórski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve ♪
689.      duhobórec  -rca m (ọ̑) rel. pripadnik ruske verske sekte v 18. stoletju, ki nastopa proti cerkvenim obredom in verskim dogmam: preganjanje duhoborcev ♪
690.      dvóbóčno  prisl. (ọ̑-ọ̑) v zvezi dvobočno someren 1. zool. ki ima enako levo in desno polovico: dvobočno somerna žival 2. bot. ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela: dvobočno somerni cvet ♪
691.      dvóbòj  -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) 1. boj dveh oseb s strelnim ali hladnim orožjem po določenih pravilih: poklicati, pozvati koga na dvoboj; zmagati v dvoboju; biti sekundant v dvoboju 2. spopad dveh nasprotnikov sploh: letalski, topniški dvoboj / besedni, predvolilni dvoboj 3. šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev: naša reprezentanca je odigrala vse dvoboje; atletski, plavalni dvoboj; šahovski dvoboj; dvoboj za svetovno prvenstvo; neodločen izid dvoboja ♪
692.      dvobójen  in dvobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na dvoboj: dvobojno orožje; dvobojna pravila / knjiž. dvobojni drug sekundant (v dvoboju) ♪
693.      dvobojeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se dvobojuje: dvobojevalca sta prišla na dogovorjeno mesto ♪
694.      dvobojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dvobojevati se: v dvobojevanju je bil pravi mojster / besedno dvobojevanje ♪
695.      dvobojeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) bojevati se v dvoboju: za vsako malenkost se je hotel dvobojevati; pren. dvobojevati se v besedah ♪
696.      dvójámboren  -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki ima dva jambora: dvojamborna jadrnica ♪
697.      dvójámborka  -e ž (ọ̑-ā) dvojambornica: ob obali so križarile majhne dvojamborke ♪
698.      dvójámbornica  -e ž (ọ̑-ā) ladja z dvema jamboroma: pluti z dvojambornico; tovorna, trgovska dvojambornica; kapitan dvojambornice ♪
699.      dvójámbornik  -a m (ọ̑-ā) dvojambornica: v zalivu je zasidran majhen dvojambornik ♪
700.      dvózbórničen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776