Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (6.176-6.200)


  1.      kalín  -a m (ȋ) 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni ♪
  2.      kalína  -e ž (ȋ) bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum vulgare: kalina se je razrasla v gosto živo mejo ♪
  3.      kalíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so ♪
  4.      kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
  5.      kalkulánt  -a m (ā á) 1. ekon. kdor se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: kalkulanti in analitiki 2. redko preračunljivec, računar: ne bodi tak kalkulant ♪
  6.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  7.      kalóta  -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
  8.      kalvárija  -e ž (á) ekspr. veliko trpljenje, bolečina: v izgnanstvu se je začela njegova kalvarija; njeno življenje je ena sama kalvarija ♪
  9.      kalvíl  -a m (ȋ) agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike ♪
  10.      kám  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove ♪
  11.      kàm  prisl. (ȁ) izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti ∙ ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam ♪
  12.      kámba  -e ž (ȃ) ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem ♪
  13.      kámbij  -a m (á) bot. tkivo, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi: delitev celic v kambiju / žilni kambij ♪
  14.      kambrík  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kambrika ♪
  15.      kaméja  -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z reliefno podobo: ogrlica iz kamej; prstan s kamejo / rimska kameja ♪
  16.      kamén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje ● zastar. kameno olje nafta ◊ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale kaméno prisl.: kameno hladna žena; kameno sivo nebo ♪
  17.      kamenína  -e ž (ȋ) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina ♪
  18.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
  19.      kamenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje ♪
  20.      kámera  -e ž (ȃ) optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal // elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY // redko (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera ● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televiziji ◊ film. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera ♪
  21.      kámerjúnker  -ja m (ā-ú) v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja ♪
  22.      kamílica  -e ž (ȋ) nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice // posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic // čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami ◊ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis ♪
  23.      kámnica  tudi kámenica -e ž (ȃ) 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica ♪
  24.      kamnít  tudi kamenít -a -o prid. (ȋ) ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce // ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit kamníto tudi kameníto prisl.: kamnito trda pest ♪
  25.      kamníti  -ím in kameníti -ím nedov. (ȋ í) ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce ♪

   6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA