Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo (551-575) 
- bóžanje -a s (ọ̑) glagolnik od božati: rahlo božanje ♪
- božánski -a -o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko zadišala ♪
- božánskost -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: Grki so pripisovali herojem božanskost / svet glasbe je zanj izgubil nekaj božanskosti ♪
- božánstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela ♪
- božánstvenost -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti ♦ rel. božanstvenost Kristusove osebnosti // knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore ♪
- božánstvo -a s (ȃ) božansko bitje, bog: antična božanstva // rel. narava, lastnosti boga: verovati v Kristusovo božanstvo ♪
- bóžati -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke ♪
- bóžček -čka m (ọ̑) redko ubožček, revček: lačen si, božček ♪
- bože gl. bog ♪
- bóžec -žca m (ọ̑) redko ubožec, revež ♪
- bóžica 1 -e ž (ọ̑) star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica ♪
- bóžica 2 -e ž (ọ̑) redko ubožica, revica: pokliči jo, božico ♪
- bôžič -íča m (ó í) 1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič 2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli) ◊ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči ♪
- božíček -čka m (ȋ) v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček; božiček ji je prinesel jopico ♪
- božíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce ◊ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
- božičeváti -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma ♪
- božíčnica -e ž (ȋ) nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico ♪
- božíčnik -a m (ȋ) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik; tudi živina je dobila kos božičnika ♪
- božják -a m (á) nekdaj novec majhne vrednosti: stisnil mu je v roke tri božjake // ekspr. denar sploh: nima božjaka v žepu; biti brez božjaka ∙ star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja ♪
- božjakovína -e ž (í) les božjega drevca ♪
- božjást -i ž (ȃ) živčna bolezen s krči in nezavestjo: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti ♪
- božjásten -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna ♪
- božjástnež -a m (ȃ) kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež ♪
- božjástnica -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice ♪
- božjástnik -a m (ȃ) kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika ♪
426 451 476 501 526 551 576 601 626 651 
