Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (526-550)



  1.      tati se  -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo
  2.      botéga  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko manjša trgovina: tržaške botege
  3.      ter  -tra m (ọ́) 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
  4.      botíti  -ím nedov. ( í) agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
  5.      tra  -e ž (ọ́) 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra // navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo! ∙ tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
  6.      trček  -čka m (ọ̄) ekspr. manjšalnica od boter: kdo bo pa botrček / botrček, kupi nam cukra
  7.      trica  -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od botra: botrica ji je kupila uro / botrica, še žal ti bo!
  8.      botríja  -e ž () nar. botrinja, botrina: v nedeljo bodo imeli botrijo / skleniti botrijo
  9.      botrína  -e ž (í) 1. botrsko razmerje: biti v botrini 2. redko botrinja 1
  10.      botríniti  -im nedov.) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
  11.      botrínja  -e ž (í) 1. gostija ob krstu: povabiti na botrinjo; biti na botrinji // redko jedi na tej gostiji: skromno botrinjo so kaj hitro pojedli 2. redko botrina, botrstvo
  12.      botrínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na botrinjo: botrinjsko vino
  13.      botrínstvo  -a s () botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si
  14.      trn  -a -o prid. (ọ̄) nar. ki je v botrskem razmerju: bili so si botrni; sam.: kaj meniš o teh botrnih
  15.      trov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na botre: botrovo darilo; sam.: nar. botrovi so dobri ljudje člani botrove družine
  16.      botrováti  -újem nedov.) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
  17.      trski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na botre: prodajalci botrskih darov / botrsko razmerje
  18.      trstvo  -a s (ọ̄) botrsko razmerje: bila sta si v botrstvu; krstno botrstvo
  19.      botulízem  -zma m () med. zastrupitev s hrano, zlasti z mesom
  20.      bouclé  in bukle -ja [buklé] m (ẹ̑) tkanina iz niti z drobnimi zankami: plašč iz boucléja ♦ tekst. nit z drobnimi zankami; neskl. pril.: žametne in bouclé preproge
  21.      boutíque  [butik] ž neskl. () modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: odprli so novo boutique; neskl. pril.: stil boutique
  22.      vla  -e ž (ọ̑) mrzla pijača iz vina, sadja in sladkorja: pripraviti bovlo; jagodna bovla; kozarci za bovlo // redko trebušasta steklena posoda s pokrovom za to pijačo
  23.      wling  -a [bo-] m (ọ̑) šport. (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle s tremi luknjami za prste proti desetim kegljem, postavljenim v določenem redu: tekmovati v bowlingu
  24.      y  in y -a [boj] m (ọ̑; ) hotelski uslužbenec, ki opravlja manjše posle: boyi v livrejah
  25.      za  -e ž (ọ̑) osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja: piti bozo; ugasiti žejo z bozo

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA