Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo (3.076-3.100)
- déčica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od deca: dečica nosi zrnja ptičkam / dečici dajte, da ne bodo stradali ♪
- dédek -dka m (ẹ̑) ljubk. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila ♪
- déden -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze ◊ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska dédno prisl.: dedno obremenjen ♪
- dédič -a m (ẹ̑) kdor dobi dediščino: biti dedič premoženja; določiti dediča z oporoko; imenovati sina za dediča; bogat dedič; zakoniti dedič; pren. duhovni dedič njegove umetnosti; dediči razsvetljenstva ♦ jur. nujni dedič ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine ♪
- dédičen -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost ♪
- dédična -e ž (ẹ̑) dedinja: bogata dedična; dedična po starem očetu ♪
- dédina -e ž (ẹ̄) star. 1. dedna posest: zapustil je dedino in se klatil po svetu; najstarejši sin je ostal na dedini; družinska dedina; lastnik dedine 2. dediščina: po očetovi smrti ga čaka bogata dedina / dedina starih časov ♪
- dédiščina -e ž (ẹ̄) 1. premoženje, dobljeno po umrlem: dobiti, zapustiti dediščino; bogata dediščina; dediščina po materi; pravica do dediščine; davek na dediščino 2. kar je prevzeto iz preteklosti: kulturna dediščina; duhovna dediščina preteklosti / rešiti se kolonialne dediščine ♪
- dedljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da dedovati: dedljiva pravica / dedljiva bolezen ♪
- dedljívost -i ž (í) lastnost dedljivega: dedljivost bolezni ♪
- defektoskopíja -e ž (ȋ) teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji ♪
- defenzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na defenzivo, obramben: defenzivni boj; defenzivni položaj / defenzivni način igre ♦ voj. defenzivna bomba ročna bomba, ki se razleti v mnogo šrapnelov defenzívno prisl.: moštvo je igralo defenzivno ♪
- defenzívka -e ž (ȋ) žarg., voj. defenzivna bomba: nasekana defenzivka ♪
- defenzívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva ♪
- deficít in déficit -a m (ȋ; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti ♪
- definícija -e ž (í) natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda ♪
- definírati -am dov. in nedov. (ȋ) podati natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančno) razložiti: definirati pojem naroda; definirati vlogo pisatelja; tega ni mogoče kratko definirati definíran -a -o: izjave so bile natančno definirane ♪
- definitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
- deflácija -e ž (á) 1. ekon. naraščanje kupne moči denarja: deflacija je povzročila padanje cen 2. geogr. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z vetrom: erozija in deflacija sta spremenili podobo pokrajine ♪
- deformácija -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna ♪
- deformírati -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral deformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo ♪
- defravdírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poneveriti: kdo bi si mislil, da bo ta človek defravdiral ♪
- deftín -a m (ȋ) žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina: temno rdeč deftin; jopica iz deftina ♪
- degazácija -e ž (á) teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje: degazacija jekla ♦ voj. odstranitev bojnih strupov s kemičnimi sredstvi ♪
- degazírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. odstraniti pline iz česa; razpliniti: degazirati jeklo ♦ voj. odstraniti bojne strupe s kemičnimi sredstvi ♪
2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176