Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (251-275)

251.      bokožívčnik  -a m (ȋ) nav. mn., zool. mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura ♪
252.      bóks ¹ -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) usnje iz goveje ali konjske kože: škornji iz črnega boksa ♪
253.      bóks ² -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera ♪
254.      bòks  bôksa tudi bóks -a m (ȍ ō; ọ̑) šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu; že dolgo se ukvarjajo z boksom; vaje v boksu; neskl. pril.: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu ♪
255.      boksáč  -a m (á) športnik, ki goji boks; boksar: bil je dober boksač; boksač lahke kategorije ♪
256.      bôksanje  tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje; izuriti se v boksanju ♪
257.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
258.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
259.      bóksast  in bôksast -a -o prid. (ọ̑; ō) ki je iz boksa, usnja: boksasti čevlji ♪
260.      bôksati  -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati // nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili ♪
261.      bókser  -ja m (ọ̑) večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom ♪
262.      boksít  -a m (ȋ) petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita ♪
263.      boksíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča ♪
264.      bôksniti  -em tudi bóksniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh ♪
265.      bóksovka  in bôksovka -e ž (ọ̑; ō) žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč ♪
266.      ból  -i ž (ọ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli ♪
267.      bol  m, gl. bolus ♪
268.      bolán  bólna -o tudi -ó [u̯n] prid. (ȃ ọ́) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne ♪
269.      bolánčkan  -a -o prid. (ȃ) otr. bolan: ali si bolančkan ♪
270.      bolèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti ♪
271.      bolečína  -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže ♪
272.      bolečínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice ♪
273.      bolečínski  -a -o (ȋ) pridevnik od bolečina: bolečinski občutek ♪
274.      bolečnína  -e ž (ȋ) jur. odškodnina za bolečine: zahtevati bolečnino ♪
275.      boléčnost  -i ž (ẹ́) med. značilnost bolečega: bolečnost mišic, sklepov ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351