Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (20.071-20.095)


  1.      zbáti se  zbojím se dov., zbój se zbójte se; zbál se (á í) 1. začutiti strah: zbal se je in zbežal; zbati se nasprotnika, psa; zboji se vsakega šuma; star. nikogar se ne zboji, takšen hrust je ustraši // začutiti strah pred čim neprijetnim: zbala se je moževe jeze / zbati se mraza // začutiti strah pred čim sploh: zbati se odgovornosti, stroškov; zbal se je pogovora s predstojnikom 2. začutiti zaskrbljenost, vznemirjenost: zbala se je za otroka; zbati se za zdravje; zbal se je, da ga ne bi prizadel, užalil ♪
  2.      zbesnéti  -ím dov., zbêsni in zbésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zbesnel je in začel pretepati otroke; če mu kdo nasprotuje, zbesni 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: za vasjo je zbesnel boj / morje je zbesnelo zbesnèl in zbesnél -éla -o: zbesnel človek; vpije kot zbesnel; zbesnela množica ♪
  3.      zbežáti  -ím dov., zbéži; zbéžal tudi zbêžal (á í) 1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo: ko je zaslišal ropot, je zbežal; zbežati v gozd; zbežati pred zasledovalci; pren. rad bi zbežal pred samim seboj 2. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: zbežati iz taborišča, od doma; zbežati pred nacističnim preganjanjem 3. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: zardela je in zbežala iz sobe; zbežati na vrt; pren. njegove misli so zbežale nekam daleč 4. ekspr. miniti, izginiti: čas hitro zbeži; ljubezen, veselje zbeži; lepe sanje so zbežale ♪
  4.      zbijálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj zbija: zbijalec zabojev 2. igr., šport. balinar, ki zbija: zbijalec je bil zelo uspešen ● ekspr. bil je velik zbijalec šal pripovedovalec šal; šaljivec ♪
  5.      zbíjanje  -a s (í) glagolnik od zbijati: zbijanje desk; stroj za zbijanje podplatov / zbijanje okvirov, zabojev / zbijanje cene / bližanje in zbijanje pri balinanju ♪
  6.      zbíjati  -am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbijati deske, letve; zbijati podplate; zbijati bruna z lesenimi klini // na tak način delati, izdelovati: zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija 2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: zbijati sneg, zemljo 3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa: zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves 4. ekspr. zniževati: zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok: bližati in zbijati ● ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; redko zbijati po vratih razbijati ◊ etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati ♪
  7.      zbirálnik  -a m (ȃ) 1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine: zbiralnik se polni; zgraditi zbiralnik; velik podzemni zbiralnik / plinski, vodni zbiralnik; plavajoči zbiralnik nafte; zbiralnik za mleko 2. priprava za zbiranje in shranjevanje energije: sonce ogreva zbiralnike na strehah / parni, toplotni zbiralnik; sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka ♪
  8.      zbírati  -am nedov. (ȋ í) 1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske namene // delati, da prihaja skupaj večja količina česa sploh: zbirati hrano, obleko, prostovoljne prispevke; mlekarne zbirajo mleko po posameznih krajih; zbirati staro železo / zbirati denar za nakup stanovanja / zbirati naročnike za novo revijo; zbirati podpise, prijave 2. delati, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbirati delavce za delo na polju; rad zbira otroke okrog sebe / sovražnik že zbira vojsko / pastirji zbirajo čredo 3. delati, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno tekočino zbirajo v posebnih posodah / leče zbirajo ali razpršujejo svetlobne žarke / ekspr. to jezero zbira vodo več rek v to jezero se izliva voda 4. prizadevati si priti do večje količine navadno istovrstnih predmetov, stvari in jih sistematično urejati: zbirati hrošče, znamke; že od mladosti zbira stare knjige / zbirati ljudske pripovedke 5. delati, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbirala je moči, da bi vzdržala; dolgo je zbiral pogum, da ji je priznal ljubezen ● bibl. zbirati komu žerjavico na glavo z dobroto vzbujati tistemu, ki komu prizadeva hudo, slabo vest zbírati se 1. prihajati kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: na tej gori se zbirajo planinci; okrog njega, pri njem se zbirajo otroci; ob nedeljah se zbirajo v kavarni, pod lipo; množično se zbirati / družina se je ravno zbirala h kosilu; gostje se že zbirajo prihajajo / zbirati se v skupine, po skupinah 2. prihajati skupaj, na eno mesto: na nebu se zbirajo temni oblaki; odvečna voda se zbira v kanalu / v ustih so se mu začele zbirati sline 3. ekspr. pojavljati se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: grenkoba, maščevalnost se ji je zbirala v srcu / v njem se zbira jeza 4. prihajati v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal ● ekspr. nad deželo se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. okrog cerkve so se zbirale kmečke hiše so bile, nastajale; šalj. babe se zbirajo, dež bo zbirajóč -a -e: na trgu zbirajoči se ljudje ♪
  9.      zbíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zbiranje: zbirni jašek za odvod padavin; zbirno jezero / priti na zbirni prostor; zbirno središče; zbirno taborišče za begunce ♦ elektr. zbirni jezik programski jezik za pisanje programa, neposredno razumljivega računalniku; lingv. zbirno ime skupno ime; ptt zbirna pošta ♪
  10.      zbírka  -e ž (ȋ) 1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko 2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih: imeti, urejati zbirko hroščev; dragocena zbirka starih knjig, listin; zbirka matematičnih nalog; velika zbirka plošč, znamk / muzejska zbirka; stalna razstavna zbirka 3. skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih: zbirka obsega petnajst enot; prvo delo v novi zbirki je roman znanega pisatelja / redna zbirka Mohorjeve družbe / delo bo izšlo v zbirki Znameniti Slovenci / knjižna zbirka 4. delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela: zbirka je izšla v samozaložbi; ponatisniti, urediti zbirko aforizmov; te pesmi avtor ni hotel uvrstiti v zbirko; samostojna pesniška zbirka / Župančičeva zbirka Samogovori ● star. organizirala je zbirko v prid revnih otrok zbiranje denarja, (rabljenih) stvari ◊ elektr. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku; filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih; tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko ♪
  11.      zbistríti  -ím tudi izbistríti -ím dov., zbístril tudi izbístril; zbistrèn tudi izbistrèn (ȋ í) razviti sposobnost za mišljenje: zbistriti komu pamet, razum / zbistriti spoznavni čut / ekspr. učitelj je skušal otrokom zbistriti glave // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: kritika je zbistrila pogled na umetnino; zbistriti nerešena vprašanja; pojmi so se sčasoma zbistrili ● hlad, sveži zrak človeka zbistri ga naredi sposobnega mišljenja; star. pijanec se je v hipu zbistril streznil zbistríti se tudi izbistríti se postati bister, zelo prozoren: voda se je zbistrila; mošt se v nekaj dneh zbistri / ekspr. megleno ozračje se je zbistrilo ∙ ob pogledu na planine so se mu oči zbistrile je postal vesel, veder ♪
  12.      zblátiti  -im dov. (á ā) star. umazati z blatom: zblatiti sobo; zblatiti si čevlje ♪
  13.      zblaznéti  -ím dov. (é í) 1. postati blazen: v zaporu je zblaznel; od strahu je skoraj zblaznela; mislil je, da bo zblaznel, tako mu je bilo hudo / ekspr. ko je to slišal, je čisto zblaznel 2. ekspr. začeti se zelo hitro, neenakomerno premikati: merilni aparati so zblazneli zblaznèl in zblaznél -éla -o: zblaznel človek; zblaznel od bolečine ♪
  14.      zbledéti  -ím dov., zblédi tudi zblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago na soncu zbledi; rastline v temi zbledijo / barva sčasoma zbledi // star. prebledeti: ob teh besedah je zbledel / njegov obraz je zbledel 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zbledele / modrina neba je zbledela / sončni zahod je zbledel v mrak prešel 3. knjiž. postati manj izrazit: doživetje je že precej zbledelo; njena podoba mu je zbledela; spomin na tiste čase ne bo zbledel / nasmeh na njegovem obrazu je zbledel zbledèl in zbledél -éla -o: zbledel rokopis; zbledeli spomini; zbledela obleka ♪
  15.      zbledévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izgubljati prvotno izrazito barvo: obarvane sveče zbledevajo / barve sčasoma zbledevajo // star. prebledevati: med govorjenjem je zardeval in zbledeval 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna zbledeva 3. knjiž. postajati manj izrazit: spomini na tiste čase zbledevajo ♪
  16.      zbledíti  -ím dov., zblédi tudi zblêdi; zblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: bolezen ji je zbledila lica / mesečina je zbledila nebo ♪
  17.      zblêsti se  zblêdem se dov., zblêdel se in zblédel se, zblêdla se, stil. zblèl se zblêla se (é) s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti: bolniku se je zbledlo // ekspr. postati zmeden, nerazsoden: zbledlo se ji je; od strahu se mu je zbledlo ♪
  18.      zblíza  prisl. (ȋ) knjiž. 1. od blizu: opazovati, videti kaj zbliza; spopasti se zbliza; zbliza se mu ne zdi tako lepa; želel si je ogledati zadevo bolj zbliza 2. redko blizu: prav, čisto zbliza je zagrmelo ♪
  19.      zblížati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: težki časi ljudi zbližajo; skupno delo, zanimanje za šport ju je zbližalo; na izletu se je zbližal z dekletom; učitelj se je zbližal z učenci; preveč sta si različna, da bi se lahko zbližala / duhovno, kulturno se zbližati 2. povzročiti, da postane kaj vedno bolj podobno: zbližati misli, poglede na kaj; nekateri so se navduševali nad idejo, da bi se Slovani jezikovno zbližali zblížan -a -o: zbližani ljudje; zbližana mnenja ♪
  20.      zbliževánje  -a s (ȃ) glagolnik od zbliževati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zbliževanju; zbliževanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zbliževanje / poskusi zbliževanja stališč ♪
  21.      zbliževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo ♪
  22.      zbráti  zbêrem dov., stil. zberó; zbrál (á é) 1. narediti, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: zbral je po mizi raztresene liste / zbrati dokaze, podatke / zbrati pesmi v zbirko // narediti, da pride skupaj večja količina česa sploh: zbrati hrano in zdravila za poplavljence; zbrali so veliko starega železa / zbrati denar za nakup stanovanja / kandidat je zbral dovolj glasov; zbrali so več sto podpisov; zbrati prijave za izlet 2. narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbrati prostovoljce za delovno akcijo; ob nedeljah zbere okrog sebe otroke in jih poučuje; zbrati ljudi na trgu 3. narediti, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno vodo zberejo v posebne posode / leča zbere ali razprši svetlobne žarke / ekspr. ta reka zbere vse vode s tega področja v to reko se izlijejo 4. narediti, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbral je zadnje moči; zbrala je pogum in mu vse povedala opogumila se je / ni mogel zbrati svojih misli miselno se zbrati zbráti se 1. priti kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: učenci so se zbrali pred šolo; ob nedeljah se zberejo vsi sorodniki / družina se je zbrala za kosilo, pri kosilu; zbrali so se iz vseh krajev prišli so; na turnirju so se zbrali najboljši tekmovalci / zbrati se v skupine / pog. skupaj se zbrati 2. priti skupaj, na eno mesto: na nebu so se zbrali temni oblaki / zbrala se mu je bula naredila 3. ekspr. pojaviti se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: v srcu se ji je zbrala grenkoba, maščevalnost 4. priti v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: od utrujenosti se ni mogel zbrati; zbrati se pri učenju; težko se zbere, zelo je raztresena / miselno se zbrati // priti v stanje, ko je osebek sposoben urejeno, pravilno misliti: za hip se je zmedla, nato pa spet zbrala; hitro se zbrati zbrávši zastar.: rešili so ga, zbravši denar zanj zbrán -a -o: koristno uporabiti zbrani denar; sistematično zbrani podatki; pri učenju je zelo zbran; zbrana množica; trenutek zbranega razmišljanja ♦ zal. zbrana dela vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; prisl.: zbrano brati, poslušati ♪
  23.      zbrazdáti  -ám dov. (á ȃ) z ritjem, mešanjem z rokami, z nogami skaliti: zbrazdati vodo / jej lepo od kraja, da ne boš vse jedi zbrazdal; prim. izbrazdati ♪
  24.      zbríhtati  -am dov. (í) nižje pog. 1. spraviti k zavesti, zbuditi: z močenjem so bolnika zbrihtali; popil je kavo, da bi se zbrihtal / streljanje topov jih je zbrihtalo 2. povzročiti, da se kdo umsko razvije: učitelj je otroke dobro zbrihtal; fant se je z leti zbrihtal ♪
  25.      zbrísati  zbríšem dov., tudi zbrisála (í ȋ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: zbrisati posodo, tablo; zbrisati z brisačo, gobo, vlažno krpo; temeljito zbrisati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pravi čas so jo zbrisali; zbrisati jo domov zbrísan -a -o 1. deležnik od zbrisati: zbrisana klop 2. star. prebrisan: fant je zbrisan; prim. izbrisati ♪

   19.946 19.971 19.996 20.021 20.046 20.071 20.096 20.121 20.146 20.171  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA