Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (17.226-17.250)


  1.      štíbelc  -a [bǝl] m (ȋ) 1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje: otroci so spali v štibelcu; hiša in štibelc 2. pog. manjša, preprosta soba: v tem štibelcu si bo uredil delovno sobo ♪
  2.      štìh  štíha m (ȉ í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha ♪
  3.      štílarica  tudi štílerica -e ž (ȋ) žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico ♪
  4.      štimáti  -ám nedov. (á ȃ) star. ceniti: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima ∙ star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim štimáti se biti domišljav, prevzeten: kaj se pa tako štimaš štimán -a -o: ne bodi tako štiman; glej ga, kako je štiman; prisl.: štimano se držati, hoditi ♪
  5.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendija ◊ rel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  6.      štipendíst  -a m (ȋ) kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov ♪
  7.      štíriindvájset  -ih štev. (ȋ-ȃ) izraža število ali številko štiriindvajset [24]: na bojišču je bilo preteklih štiriindvajset ur mirno; poslušati poročila ob štiriindvajsetih 24h ♪
  8.      štíriléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star štiri leta: štirileten otrok 2. ki traja štiri leta: štiriletna praksa; šolanje je štiriletno // ki je za dobo štirih let: skleniti štiriletno pogodbo ♦ agr. štiriletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih letih ♪
  9.      štírinajst  in štirinájst -ih štev. (ȋ; á) izraža število ali številko štirinajst [14]: sedem in sedem je štirinajst / odhod vlaka ob štirinajst(ih) petnajst 1415 / vzel je štirinajst dni dopusta / obiskal te bom danes štirinajst dni / prva svetovna vojna se je začela leta štirinajst leta 1914 ♪
  10.      štirínajstdnévnik  in štirinájstdnévnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑) vsakih štirinajst dni izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: objaviti članek v štirinajstdnevniku; list bo izhajal kot štirinajstdnevnik ♪
  11.      štírinajsti  in štirinájsti -a -o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu štirinajst: otroci od sedmega do štirinajstega leta; bilo je štirinajstega [14.] maja; delo je končal ob štirinajsti (uri) 14h / prva svetovna vojna se je začela štirinajstega leta leta 1914; štirinajsto [14.] stoletje od 1300 do 1400; sam.: pohod Štirinajste na Štajersko 14. divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ♪
  12.      štírirób  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima štiri robove: štirirobo steblo ♪
  13.      štíriróben  -bna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri robove: štiriroben predmet ♪
  14.      štírirôčen  in štíriróčen -čna -o prid. (ȋ-ō; ȋ-ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami: štiriročna klavirska igra ♦ muz. štiriročna skladba štírirôčno in štíriróčno prisl.: igrati skladbo štiriročno ♪
  15.      štíriséd  in štírisèd -éda m (ȋ-ẹ̑; ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) šport. vozilo s štirimi sedeži, zlasti za bob, kajak: dvosedi in štirisedi / tekmovanje štirisedov ♪
  16.      štíristôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȋ-ō) ki ima štiri stopnje: štiristopenjski razvoj ♦ strojn. štiristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na štiri različne vrtilne hitrosti; teh. štiristopenjska raketa raketa, ki ima štiri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
  17.      štírištéven  -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična ♪
  18.      štírje  štíri -i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre ocene 2. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi ● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča ◊ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4 ♪
  19.      štóber  -bra m (ọ́) nar. stojalo za goreče trske: v štobru bodo gorele trske, žerjavica bo žarela rdeče (V. Kavčič) ♪
  20.      štòk  štôka m (ȍ ó) 1. nar. (koruzni) storž: oličkati štoke / koruzni štok 2. nižje pog. podboj: vzidati štoke ♪
  21.      štóla  -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo ♪
  22.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
  23.      štórklja  -e ž (ọ̑) 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja ∙ evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec ♦ zool. bela, črna štorklja 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja ♪
  24.      štoróvje  tudi štórovje -a s (ọ̑; ọ̄) več štorov, štori: suho borovo štorovje ♪
  25.      štórovka  -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke ◊ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa ♪

   17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA