Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (1.451-1.475)



  1.      širokok  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima široke boke: širokoboka ženska
  2.      škrabotínje  -a s () nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem
  3.      škrintar  -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar
  4.      škrot  -ôta m ( ó) škrobotanje: škrobot dežja
  5.      škrobotánje  -a s () glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic
  6.      škrobotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež
  7.      škrotec  -tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec
  8.      škróbov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo
  9.      škrobovína  -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga
  10.      štábovec  -vca m () žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali
  11.      štrncelj  -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji
  12.      švabobránec  -nca m () slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev
  13.      švabobránski  -a -o prid. () slabš. domobranski: švabobranska zaseda
  14.      bor  -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taboriščealp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor
  15.      borec  -rca m (á) prebivalec tabora: življenje taborcev // udeleženec tabora: pridružil se je taborcem
  16.      boren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev
  17.      taboríšče  -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov
  18.      taboríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve
  19.      taboríščnica  -e ž () ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic
  20.      taboríščnik  -a m () kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki
  21.      taboríški  -a -o prid. () nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik
  22.      taborít  -a m () 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov
  23.      taboríti  -ím nedov. ( í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska
  24.      taborján  in taborjàn -ána m (; á) udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov
  25.      taborjênje  -a s (é) glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje; počitniško taborjenje; taborjenje ob morju

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA