Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo (1.451-1.475)
- širokobók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima široke boke: širokoboka ženska ♪
- škrabotínje -a s (ȋ) nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem ♪
- škribôntar -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar ♪
- škrobòt -ôta m (ȍ ó) škrobotanje: škrobot dežja ♪
- škrobotánje -a s (ȃ) glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic ♪
- škrobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež ♪
- škrobôtec -tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec ♪
- škróbov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo ♪
- škrobovína -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga ♪
- štábovec -vca m (ȃ) žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali ♪
- štrbóncelj -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
- švabobránec -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
- švabobránski -a -o prid. (ȃ) slabš. domobranski: švabobranska zaseda ♪
- tábor -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor ♪
- táborec -rca m (á) prebivalec tabora: življenje taborcev // udeleženec tabora: pridružil se je taborcem ♪
- táboren -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev ♪
- taboríšče -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov ♪
- taboríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve ♪
- taboríščnica -e ž (ȋ) ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic ♪
- taboríščnik -a m (ȋ) kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki ♪
- taboríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik ♪
- taborít -a m (ȋ) 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov ♪
- taboríti -ím nedov. (ȋ í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska ♪
- taborján in taborjàn -ána m (ȃ; ȁ á) udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov ♪
- taborjênje -a s (é) glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje; počitniško taborjenje; taborjenje ob morju ♪
1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551