Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (13.801-13.825)


  1.      primerjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov ♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov primerjálno prisl.: stvar je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost ♪
  2.      primerjálnik  -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki primerja dve informaciji med seboj ♪
  3.      primérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjati podatke; medsebojno primerjati izmerjene temperature; primerjati preteklost in sedanjost; primerjati prevod z izvirnikom; primerjati in usklajevati programe / kot opozorilo v tekstu primerjaj [prim.] sliko št. 8 // kazati na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: svojega stanja ne more primerjati z njihovim; zaradi takih del je primerjal našo književnost z evropskimi književnostmi; mi se z vami ne primerjamo // kazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: pesnik primerja življenje vrelcu; primerjati mladost s pomladjo; pesnik se primerja z drevesom 2. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: šivati in primerjati obleke primérjati se knjiž., nav. 3. os. dogajati se: to se pogosto primerja; kaj takega se njemu ni primerjalo primerjáje: primerjaje podatke, so prišli do novih spoznanj primerjajóč -a -e: primerjajoč eno stanje z drugim, je ugotavljal velike razlike primérjan -a -o: neupravičeno primerjane stvari ♪
  4.      primerjáva  -e ž (ȃ) 1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjava pisave, rezultatov; primerjava prepisa z originalom; glavne razlike so se pokazale že ob prvih primerjavah; delati primerjave med različnimi vzorci primerjati / za primerjavo dodajmo še nekaj podatkov // kazanje na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: primerjava njegovega položaja z našim ni mogoča; publ. te umetnine ne vzdržijo primerjave z najbolj znanimi so dosti slabše // kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: da bi ga bolje označil, si je pomagal s primerjavo; primerjava mladosti s pomladjo ♦ lit. ustaljene primerjave primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primerjavi z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: število zdravstvenih ustanov se je v primerjavi s predvojnim zelo povečalo; naše težave so v primerjavi z njihovimi majhne ♪
  5.      primerljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto ♪
  6.      primešávati  -am nedov. (ȃ) mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem // dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži ♪
  7.      primešetáriti  -im dov. (á ȃ) z mešetarjenjem priti do česa: na semnju je dosti primešetaril / pog. kar boš primešetaril, bo tvoje kar boš pridobil s pogajanjem za ceno ● ekspr. pri pogajanjih so hoteli čim več primešetariti zase dobiti ♪
  8.      primiciánt  -a m (ā á) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil; novomašnik ♪
  9.      primijávkati  -am dov. (ȃ) mijavkajoč priti: maček je primijavkal v sobo ♪
  10.      primísliti si  -im si dov., primíšljen (í ȋ) knjiž. v mislih, domišljiji dodati: primisli si še jate galebov; nekaj je res, nekaj si je pa primislil ♪
  11.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
  12.      primitivizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo ♪
  13.      primòj  medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: primoj, to bi naredil / v prislovni rabi zvečer bom za primoj doma zagotovo ♪
  14.      primòjdúnaj  in primojdúnaj medm. (ȍ-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdunaj, vino ni slabo ♪
  15.      primòjdúš  in primojdúš medm. (ȍ-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v prislovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo ♪
  16.      primòjdúši  in primojdúši medm. (ȍ-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te ♪
  17.      primòjstókrat  in primojstókrat medm. (ȍ-ọ̑; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: primojstokrat, da te ne razumem / v prislovni rabi za primojstokrat bom zvečer prišel zagotovo ♪
  18.      primòjsvét  in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne ♪
  19.      primotogláviti  -im dov. (á ȃ) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla ♪
  20.      prímožek  -žka m (í) bot. rastlina z rumenimi cveti v koških, Buphthalmum salicifolium: marjetice in primožki ♪
  21.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci ♪
  22.      primŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) z zmrzovanjem se pritrditi na podlago: roka mu je primrznila na kljuko; vrata so primrznila na podboje; obsedel je, kot da bi bil primrznil na klop / kaplje so primrznile na veje ∙ ekspr. od strahu so ji besede primrznile v grlu ni mogla govoriti primŕznjen -a -o: brcniti v primrznjen kamen; prim. primrzel ♪
  23.      primúčiti se  -im se dov. (ú ȗ) ekspr. s težavo, trudom priti: invalid se je z berglami primučil do vrat ● ekspr. primučiti se do bogastva s težavo, trudom si ga pridobiti ♪
  24.      prinášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima ● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪
  25.      prínc  -a m (ȋ) 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ ∙ ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo ♪

   13.676 13.701 13.726 13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA