Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (126-150)

126.      bogobórec  -rca m (ọ̑) zastar. kdor se bori proti bogu: ironija bogoborca ♪
127.      bogočásten  -tna -o (ȃ) pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi ♪
128.      bogočástje  -a s (ȃ) češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja ♪
129.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
130.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-ȃ) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
131.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
132.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
133.      bogokléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede ♪
134.      bogoklétje  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
135.      bogoklétnež  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
136.      bogoklétnik  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
137.      bogoklétstvo  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
138.      bogoljúb  -a m (ȗ) knjiž., redko kdor ljubi boga ♪
139.      bogoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti ♪
140.      bogoljúbnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
141.      bogomíl  -a m (ȋ) pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile ♪
142.      bogomílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki ♪
143.      bogomílstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
144.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
145.      bogomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) star. lastnost bogomiselnega človeka ♪
146.      bogomólec  -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec ♪
147.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
148.      bogonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
149.      bogopodóbnost  -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost ♪
150.      bogoródica  -e ž (ọ̑) knjiž. Mati božja: kip bogorodice ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226