Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (12.246-12.270)


  1.      pomíje  -míj ž mn. (í ȋ) 1. voda od pomivanja posode z ostanki hrane, navadno kot svinjska krma: odnesti pomije prašičem; goste, mastne, vodene pomije / močnik je skrivaj zlila v pomije 2. slabš. slaba jed, pijača: ne bom jedel teh pomij; zdelo se mu je, da ne pije kave, ampak pomije ♪
  2.      pomíkati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) spreminjati čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomikati voziček proti vratom; pomikati avtomobilsko streho nazaj in naprej; ljudje se pomikajo k vratom / sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču / kazalec na uri se pomika proti dvanajsti uri / sonce se pomika za gore; pren. odkritja pomikajo duhovni razvoj človeštva ● čas se počasi pomika naprej počasi mineva; ekspr. pomika se proti šestdesetim kmalu bo star šestdeset let pomíkati se star. iti, hoditi: videla je, da se pomika za njo / bolj ko se je pomikal od doma, težje mu je bilo pomikáje: opazoval ga je, pomikaje se proti vratom pomikajóč -a -e: pomikajoč težek voziček, je sopel; počasi pomikajoči se oddelki; po polževo pomikajoča se vozila ♪
  3.      pomiloščênje  -a s (é) pomilostitev: ne bodo je predlagali za pomiloščenje ♪
  4.      pomilovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pomilovati: pomilovanje nesrečnikov, osirotelih otrok / to je človek, vreden pomilovanja 2. čustvena prizadetost, žalost zaradi česa: njeno življenje vzbuja pomilovanje / s pomilovanjem gledati na koga ● knjiž. njeno srce je bilo polno pomilovanja zelo je sočustvovala; zastar. z globokim pomilovanjem sporočiti komu slabo novico obžalovanjem, sočustvovanjem ♪
  5.      pomilováti  -újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost a) ob nesreči, trpljenju koga: pomilovati otroke, ki jim je umrla mati; pomilovati vdovo / ubožec, so ga pomilovali b) ob neprimernem, nespametnem ravnanju koga: pomilovati mlade zanesenjake; ni ga preziral, ampak pomiloval pomilováje stil. pomilujé: žal vam ne morem pomagati, je pomilovaje dejal; izkušen človek pomilovaje gleda na take stvari pomilujóč -a -e: pomilujoč nesrečnika, so odšli naprej; pomilujoč nasmeh, pogled ♪
  6.      pominíti  -mínem dov., pominíl stil. pomínil pominíla (ȋ ȋ) knjiž. miniti, ponehati: popoldne je hitro pominilo / bali so se, da bo ogenj pominil; veter je pominil / bolečina je nekoliko pominila / kako hitro pomine veselje ♪
  7.      pomírati  -am nedov. (ȋ ȋ) drug za drugim umirati: ljudje pomirajo za nalezljivimi boleznimi ♪
  8.      pomirítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomiriti: pomiritev bolnika / pomiritev sprtih sosedov; pomiritev med državami / pomiritev sporov / iskati pomiritev v delu / tablete, zdravila za pomiritev ♪
  9.      pomiríti  -ím dov., pomíril (ȋ í) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante 3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo pomiríti se 1. postati miren, umirjen: otroci se okrog sedmega leta pomirijo 2. publ. sprijazniti se: ni se mogel pomiriti s porazom; pomiriti se z usodo, življenjem pomírjen -a -o: pomirjen človek; pomirjena vest; prisl.: pomirjeno se je ozrl po domačih ♪
  10.      pomísliti  -im dov., pomíšljen (í ȋ) 1. krajši čas biti dejaven v zavesti: mora še pomisliti; malo je pomislila, nato odgovorila / čakaj, da pomislim; kaj stokaš, prej bi pomislil premislil, razmislil // preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: pomislila je na bolečine, ki jo čakajo; večkrat pomisli na dom, prijatelje; z ljubeznijo je pomislil nanjo / ne bom zmogel, je pomislil; pomislil sem, da bi le dobra beseda zalegla 2. navadno z nikalnico upoštevati, računati: ni pomislil, kakšne bodo posledice; naj že pomislijo, da s tem škodujejo le sebi 3. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: pomislite, kaj bi se lahko zgodilo; spet je v bolnici, pomisli pomísliti se in pomísliti si zastar. premisliti se: pomislila se je in bo sprejela službo; ta se bo gotovo pomislila ♪
  11.      pomlád  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ) 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi ♦ astr. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že pomlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomladansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo pomlad 2. publ., s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je nova pomlad države ● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr. pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča, veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; prim. spomladi ♪
  12.      pomladánji  -a -e prid. (á) knjiž. pomladen, pomladanski: pomladanji dnevi, večeri / pomladanja trava / februar je šele, pa imamo že pomladanje vreme pomladánje prisl.: pomladanje svetlo nebo ♪
  13.      pomladánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: prvi pomladanski dan; pomladanski meseci / pomladansko cvetje / pomladanska dela / pomladanski čas / pomladansko gnezdo prašičev // nav. ekspr. značilen za pomlad: sonce je že kar pomladansko, čeprav je še zima / pomladanske obleke; pomladansko deževje / prišla je vsa pomladanska pomladansko oblečena; razigrana, dobre volje ◊ astr. pomladansko enakonočje enakonočje 21. marca; bot. pomladanski hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta; pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; gozd. pomladanski les redkejša plast lesa v letnici; zgodnji les pomladánsko prisl.: pomladansko oblečen; pomladansko svež ♪
  14.      pomláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlad: pomladni meseci / pomladna dela / pomladni čas // nav. ekspr. značilen za pomlad: pravi pomladni dan je, čeprav smo sredi zime / pomladni veter; pomladno nebo / pomladno razpoloženje ◊ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus pomládno prisl.: pomladno pisana obleka ♪
  15.      pomladíti  -ím dov., pomládil (ȋ í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz 3. narediti, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd ♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila ● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi ♪
  16.      pomlajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce 2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje 3. delati, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd ♦ agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko 4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik pomlajujóč -a -e: pomlajujoča kopel ♪
  17.      pomlatíti  in pomlátiti -im dov., prvi pomen tudi pomláčen (ȋ á) 1. končati mlačev: kmetje so že pomlatili / pomlatiti pšenico omlatiti // krajši čas mlatiti: snope bo treba še pomlatiti 2. ekspr. pojesti: pomlatiti kruh, večerjo / hitro, z užitkom so vse pomlatili 3. ekspr. večkrat udariti, potolči: od jeze je pomlatil z rokami po vratih / v boju so pomlatili precej sovražnikov pobili ♪
  18.      pómniti  -im nedov. (ọ̑) 1. spominjati se: to še zdaj dobro pomnim; še pomniš, kako je bilo takrat; ne pomnim več, koliko jih je bilo / starega očeta ne pomnim več dobro // dov. in nedov., star. zapomniti si: otrok to z lahkoto pomni 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: le pomni, še žal ti bo // opozarja na trditev v dostavku: pomni: zvečer me ne čakaj ● ekspr. pretepel ga bom, da bo pomnil zelo; ekspr. odkar pomnim, je tako od zdavnaj, zelo dolgo ◊ elektr. (elektronski) računalnik pomni informacije hrani ♪
  19.      pomnogotériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) star. zelo povečati, pomnožiti: pomnogoteril je svoje bogastvo ♪
  20.      pomnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
  21.      pomnoževáti  -újem nedov. (á ȗ) redko množiti, večati: s spretno igro je pomnoževal frnikole; človeštvo se pomnožuje / pomnoževati svoje bogastvo ♪
  22.      pomnožíti  -ím dov., pomnóžil (ȋ í) 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali 2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet pomnožèn -êna -o: vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število ♪
  23.      pomóč  -i in -í ž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom ● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav ◊ jur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem ♪
  24.      pomôči  -mórem dov., pomógel pomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l pomagati: sosedje so pomogli pri košnji / pomogli so mu zlesti na voz / k uspehu je mnogo pomogel njegov prijatelj / zdravila niso pomogla / ali ti lahko pomorem pomôči si opomoči si: počivaj, da si pomoreš / z delom v tujini si je pomogel ● z novim sodelavcem si niso dosti pomogli pomagali pomôzi star. pomagaj: bog pomozi, sosed; bog mi pomozi, da uresničim to stvar ♪
  25.      pomočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) 1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo 2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo 3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo ● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila pomočíti se knjiž. opraviti malo potrebo: pijanec se je pomočil kar pred vrata // izprazniti sečni mehur: otrok se je pomočil pomóčen -a -o: v smolo pomočen les; pomočena tla; pomočen s krvjo ♪

   12.121 12.146 12.171 12.196 12.221 12.246 12.271 12.296 12.321 12.346  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA