Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo (11.821-11.845)
- podkovánec -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance ♪
- podkováti -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada ♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
- podkrížati -am dov. (ȋ) 1. narediti križec, križce namesto podpisa: podkrižati oporoko, pogodbo; ni se znal niti podkrižati 2. zastar. dati navzkriž, prekrižati: malomarno je podkrižal noge podkrížan -a -o: podkrižana pogodba ♪
- podkupíti in podkúpiti -im dov. (ȋ ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen ♪
- podkuríti in podkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval ● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč ♪
- pôdkvica -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
- podlága -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je
brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
- podláganje -a s (ȃ) glagolnik od podlagati: podlaganje kamnov / podlaganje oblačil / podlaganje govorne oddaje z glasbo ♪
- podlágati -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje ♪
- podlásica -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska ♪
- podléči -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
- podlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
- podlésen -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
- podlésnica -e ž (ẹ̑) bot. praprot z usnjatimi in navadno zimzelenimi listi, Polystichum ♪
- podlíven -vna -o prid. (ȋ) teh., v zvezi podlivno vodno kolo vodno kolo z lopatami, s katerimi sega v vodo pod seboj ♪
- podlóga -e ž (ọ̑) 1. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala: odparati, raztrgati podlogo; svilena, žimnata podloga / tkanina, usnje za podlogo 2. navadno večja priprava za podlaganje: pod bolnika dati gumeno podlogo; lesena podloga za sode; zelena pisalna podloga // kar se podloži sploh: okrepiti sliko s kartonsko podlogo / za podlogo je uporabil revijo 3. zastar. podlaga, osnova: opisani dogodek ima resnično podlogo / sklepati na podlogi nepopolnih podatkov ◊ film. filmska podloga material, na katerega se nanašajo za svetlobo občutljive snovi; obrt. vezilna podloga tkanina, na katero se veze; kar se pri nekaterih vezeninah podloži, da postane vzorec reliefen; vmesna podloga podloga za oblikovanje ramen, prsnega dela oblačila ♪
- podlóžek -žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek // knjiž., redko pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku 2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek 3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav ◊ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v
določeno smer ♪
- podlóžen 1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda 2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave ● knjiž., redko biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi ♪
- podložíti -ím dov., podlóžil (ȋ í) 1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj // dati valiti: podložiti koklji jajca 2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih 3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu ● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti ◊ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; muz. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka podložèn -êna -o: z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila
♪
- podlóžnik -a m (ọ̑) 1. do odprave tlačanstva kdor ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: grajski, samostanski podložniki; podložniki in svobodnjaki 2. v monarhističnih državah pripadnik monarhije v odnosu do monarha: bil je pravičen vladar svojim podložnikom / ekspr. šef in njegovi podložniki podrejeni ♪
- podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili ● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar ◊ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom podmázan -a -o: podmazan stroj ♪
- podminírati -am dov. (ȋ) 1. položiti, nastaviti mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: podminirati cesto, most / podminirati železniško postajo 2. publ. narediti, povzročiti, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: podminirati pogajanja / z novimi idejami podminirati meščansko družbo podminíran -a -o: železniška proga je bila podminirana ♪
- podmólkel -kla -o [u̯kǝu̯] prid. (ọ́) knjiž. 1. zamolkel, globok: odgovoril je s podmolklim glasom / podmolkla svetloba 2. prikrit, skrit: lotila se ga je podmolkla bojazen, groza; podmolkle bolečine / sovraštvo v njem je postalo podmolklo 3. ekspr. neodkrit, neiskren: podmolkel človek / izraz na njegovem obrazu je čisto podmolkel podmólklo prisl.: podmolklo peti ♪
- podmórnica -e ž (ọ̑) vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila sovražnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica ♪
- pòdnajèm -éma m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) najem stanovanjskih prostorov od imetnika stanovanjske pravice: najem in podnajem / dati, vzeti sobo v podnajem ♪
11.696 11.721 11.746 11.771 11.796 11.821 11.846 11.871 11.896 11.921